Ministrstvo za zdravje ni uslišalo zahtev zdravniškega sindikata Fides, da nemudoma potrdi standarde in normative, ki so objavljeni v t. i. modri knjižici, in poviša zdravniške plače. Zato se v četrtek napoveduje celodnevna zdravniška stavka.

"Stavka naj bi bila spodbuda vladi, da začne reforme. Drugače bo Slovenija nazadovala," je ob predstavitvi okrožnice, v kateri podrobneje predstavljajo razloge za stavko, povedal vodja Fidesa Konrad Kuštrin.

"Prvič se je zgodilo, da nismo dobili nasprotnega predloga ali uradnega odgovora na stavko, ne od ministrstva za zdravje ne od ministrstva za javno upravo. Vlada, ki govori o etičnosti, je pozabila na socialni dialog," je opozoril pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič.

Ministrica: Stavka ne bo plačana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je na novinarski konferenci znova ponovila, da je stavka sicer legitimna pravica, ampak žal nezakonita, ker vlada ne krši nobenega akta ali pogodbe, zato stavke tudi ne bodo plačali.
Opozorila je, da so v Fidesu septembrsko veliko stavko napovedali, čeprav delovne skupine še niso končale dela. Prav tako trdi, da ni dobila nobenega povabila na sestanek s predstavniki zdravniškega sindikata in da do pogajanja ne more priti, dokler ne bodo znane vse številke, ki jih pripravljajo delovne skupine. "Če pa je bilo s tem mišljeno, naj podpišem modro knjižico, na taka vsiljevanja ne morem pristati," je dejala.

"Celovite analize zdravstva do zdaj še ni bilo, zato jo delamo zdaj," je odgovorila na očitke, da so bile do zdaj narejene že številne analize. Analiza bo stala 361.000 evrov in jo v večjem delu pripravljajo domači poznavalci, "ki jim pomagajo tuji strokovnjaki". Ti so po njenih besedah manj obremenjeni z našim sistemom, ga poznajo in hkrati tudi dobro poznajo tuje sisteme.

Ministrico je v njenih prizadevanjih za reformiranje zdravstva v izjavi za javnost podprl tudi premier Miro Cerar. Po njegovih besedah gre za težaven proces, "ki terja predvsem kooperativnost pri iskanju najboljših in dolgoročno naravnanih rešitev v dobro pacientov in zdravstvenih delavcev". Zato je sindikate pozval k dialogu.

Sporna višina plače
Sindikat Fides je sicer že konec aprila ob enourni opozorilni stavki napovedoval, da bodo zaostrili svoje stavkovne ukrepe, če ministrstvo za zdravje ne bo prisluhnilo njihovim zahtevam. Ob tem gre za dve stavkovni zahtevi, in sicer sprejetje standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, in da se znova začne postopoma vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.

Po besedah predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina povprečna plača zdravnika trenutno znaša 1,98 povprečne slovenske plače, torej bi se jim morala plača povišati za okoli 40 odstotkov. "Povprečna zdravniška plača je padla z 2,7-kratnika na 1,98-kratnik povprečne slovenske plače, kar pomeni, da ima zdravnik specializant plačo dveh nekvalificiranih delavcev," je dejal Kuštrin.

Izrazil je razumevanje, da je država v krizi, toda ob tem ne razume, kako se kriza rešuje in kam odteka ves denar. Prav tako ne pričakuje takojšnjega dviga zdravniških plač. Toda če bodo pomisleki, kje dobiti sredstva, so na Fidesu pripravljeni razložiti, kje se lahko pridobijo oz. privarčujejo dodatna sredstva, ki bi bila namenjena za višje zdravniške plače.

"Naslednje mesece bomo paciente prepričevali, da imamo prav in da smo njihovi zavezniki," je povedal Kuštrin in dodal, da je Fides reformni sindikat. Vso krivdo za stavko pa zvračajo na ministrstvo za zdravje.

Kaj piše v modri knjižici?
Druga zahteva Fidesa je sprejetje standardov in normativov, zbranih v modri knjižici, ki so jih zdravniške organizacije pripravile leta 2008 in določajo bistveno manj opredeljenih bolnikov na enega družinskega zdravnika, kot je danes povprečje.

Standardi in normativi v modri knjižici tako tudi predvidevajo, da bi družinski zdravnik za prvi pregled bolnika z akutno boleznijo imel na voljo 12 minut, s kronično boleznijo pa 15 minut. Danes je to povprečje okoli sedem minut.

Maksimalni glavarinski količnik na družinskega zdravnika bi bil 1.500 opredeljenih bolnikov, danes je na enega zdravnika v povprečju opredeljenih okoli 2.200 bolnikov. Da bi dosegli to število, bi potrebovali več kot 300 dodatnih družinskih zdravnikov.

Za telefonski posvet je v okviru modre knjižice predvidenih pet minut, za predpis recepta pa štiri minute. Za sistematičen pregled otrok in mladostnikov standardi predvidevajo 20 minut, povprečni minimum za strokovno opravljen ginekološki pregled pa je 15 minut.

V Fidesu poudarjajo, da pri "modri knjigi" ne gre za sindikalno knjižico, temveč so normative in standarde uskladili strokovnjaki na pobudo nekdanje zdravstvene ministrice Zofije Mazej Kukovič.

Zdravniki morajo poskrbeti za nujne primere
Skladno z zakonom o zdravniški službi morajo zdravniki tudi med stavko poskrbeti za nujne primere, za nosečnice in porodnice, za otroke in mladostnike do 18. leta starosti ter za starejše od 65 let. Stavka pa bo potekala po pravilih, ki so jih napisali pred tritedensko stavko leta 1996. V Fidesu poudarjajo, da se tedaj nobenemu pacientu ni zgodilo nič hudega.

Vse stavke v zdravstvu:

1. december 1993 – Zahteve za sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

10. in 11. januarja 1994 - Nadaljevanje stavke.

14. december 1994 - Opozorilna stavka za izboljšanje socialnoekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov.

21. marec–12. april 1996 - Najdaljša zdravniška stavka zaradi neuspešnih pogajanj z vlado. Za splošnega zdravnika so zahtevali osnovno plačo v višini 2,5-kratne povprečne plače, za specialista pa trikratno povprečno plačo. Stavka je bila prekinjena po podpisu sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, tako da se jim je dvignil količnik plače kot tudi dodatkov.

23. februar 1998 - Radiofiziki, zaposleni na Onkološkem inštitutu, so z opozorilno stavko zahtevali zvišanje plačne osnove.

6. oktober 2000 - Zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah, domovih za ostarele, zavodih za zdravstveno varstvo in centrih za socialno pomoč so izvedli dveurno opozorilno stavko.

10. oktober 2000 - Splošna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo po uresničitvi aneksa iz aprila 1998 o dokončni uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi.

19. marec 2002 - Dvotedenska splošna zdravniška stavka. Zdravniki in zobozdravniki so do 5. aprila delali po 40 ur tedensko.

25. maj 2004 - Enourna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ker ni bilo dogovora glede delovnega časa zdravnikov.

29. julij 2009 - Sindikat zdravstva in socialnega varstva je začel stavko zaradi neizpolnjevanja zahtev iz dogovora, sklenjenega z ministrstvom za delo.

1. september 2010 - so zaradi sprejetja novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju zdravniki preklicali soglasja za delo prek polnega delovnega časa in delali 40 ur tedensko.