26. junij so Združeni narodi razglasili za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Nedavno poročilo o drogah v Evropi, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, je razkrilo, da je današnji trg drog bistveno bolj dinamičen kot v preteklosti ter manj strukturiran okoli snovi, ki izvirajo iz rastlin in prepotujejo velike razdalje do potrošniških trgov v Evropi.

Tako po Evropi pada uporaba heroina in kokaina. V organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko drog, pa ugotavljajo, da se povečuje uporaba sintetičnih drog, ki so najbolj razširjene med mladimi. Sistem EU-ja za zgodnje opozarjanje letos še naprej prejema poročila o približno eni novi snovi na teden. Večina teh snovi pa v veliki meri posnema najbolj priljubljene prepovedane droge. Številne izmed njih se prosto prodajajo po spletu, saj (še) niso uvrščene na sezname prepovedanih drog.

Nekdanji direktor urada za droge in vodja nacionalne informacijske točke za droge Milan Krek pravi, da je uporaba kokaina in heroina v Sloveniji še vedno zelo popularna, vendar je zaznati močan porast novih drog, ki pa jih je zelo težko proučevati.

Uporaba kokaina in heroina naj bi v svetu upadala, tudi na račun številnih novih cenejših sintetičnih drog.
Padec uporabe opiatov in kokaina smo zaznali tudi pri nas, vendar ne v tolikšni meri. Kokain se glede na programe centrov za zdravljenje odvisnosti, ki jih spremljamo, čedalje pogosteje pojavlja kot druga droga. Ob tem imamo zelo močan porast novih drog, ki jih je zelo veliko. Zato že pripravljamo uredbo, s katero bodo nove droge, ki se pojavljajo na terenu, uvrščene na listo prepovedanih drog.

Ali se v centrih za zdravljenje odvisnosti že pojavljajo osebe z odvisnostjo od novih sintetičnih drog?
Sintetične droge se manj pojavljajo v centrih za zdravljenje odvisnosti. Zaznavamo pa jih v urgentnih ambulantah, v centrih za zastrupitve. Sintetične droge so tudi zelo povezane s sodobnimi komunikacijskimi sistemi in se prek njih tudi prodajajo. Velika težava pa je v tem, da se nikoli dejansko ne ve, kolikšno količino substance vsebujejo, saj so primešane številne primesi.

Kaj je glavni vzrok za njihovo vedno večjo popularnost? Njihova nizka cena, dostopnost in tudi to, da številne substance še niso na seznamu prepovedanih drog?
Razmahnile so se iz različnih razlogov. Navsezadnje so sorazmerno poceni in se jih lahko naredi v mobilnih laboratorijih na tovornjakih. Prav tako je mogoče hitro spreminjati njihovo strukturo in učinke, zato je včasih skoraj nemogoče do podrobnosti analizirati njihove učinke. V lanskem letu smo denimo nadzorni centri v prostoru EU-ja zaznali več kot 70 novih substanc, ki so se prodajale in imele neki učinek na ljudi. Hkrati se dogaja, da se določene substance pojavijo zgolj v neki regiji in nato izginejo. Eden vzrokov je tudi eksperimentiranje, saj iščejo nove in nove učinke. Vsekakor gre za droge prihodnosti, saj zahtevajo manj denarja in organizacije, kot je je bilo potrebno v preteklosti. Proizvodnja heroina od makovega semena do končnega izdelka namreč traja vsaj leto in pol. Polje uživanja drog postaja povsem drugačno, kot je bilo pri "klasiki" heroinu, kokainu in marihuani. Pri slednji je treba poudariti, da se vedno več mladih pod 25 let tako po Evropi kot pri nas zateka v centre za zdravljenje odvisnosti, ker se želijo odvaditi težav zaradi uživanja marihuane.

V državah, kjer so dekriminalizirali uporabo prepovedanih drog, opažajo, da se število odvisnikov od klasičnih drog precej zmanjšuje.
Z dekriminalizacijo odvisnika obravnavamo kot nekoga, ki mu je treba pomagati, in ne kot kriminalca. Danes vemo, da je odvisnost od drog bolezen in da je ozdravljiva. Zato je treba odvisnike čim prej vključiti v programe pomoči, kamor zdaj lahko vstopajo brez kakršnih koli predsodkov. Včasih je bilo uživanje drog kriminalno dejanje in so odvisnike obravnavali in zapirali kot kriminalce. Zdaj pa jim želimo čim prej pomagati, saj se lažje izvijejo iz njihovih težav. S tem se tudi zmanjšajo umrljivost med odvisniki kot tudi možnosti za zastrupitve ter za okužbo s hepatitisom C in HIV-om.

Ali opažate tudi že kakšne bolezenske težave zaradi uživanja sintetičnih drog?
Za nekaj sintetičnih drog že vemo, da povzročajo odvisnost. Bojimo pa se, da odvisnost povzroča večina izmed njih, saj delujejo kot vse druge droge, saj jih drugače ne bi uporabljali. Pred stroko je velik izziv, kako slediti tako hitrim spremembam in kako vzpostaviti hitre oblike pomoči, kako pristopiti k tem ljudem, kako zastaviti preventivo, zdravljenje … Ta vprašanja se odpirajo v vseh evropskih državah hkrati in jih skušamo skupaj reševati. Zato nas na tem področju čaka zelo intenzivno delo. Težava pri zdravljenju je tudi v tem, da pri uporabnikih opiatov vemo, kakšen antidot jim moramo dati, da jih lahko rešimo. Pri novih drogah pa praviloma nimamo konkretnih protizdravil in lahko le lajšamo težave. Zato je zdravljenje zelo težavno. Ljudje številne droge kupujejo tudi po spletu in navodila so zelo slaba. Zato večkrat vzamejo več substance, kot bi jo smeli. Ljudje še nimajo izkušenj z njimi. V tem trenutku težko rečem, kakšne bodo dolgoročne škodljive posledice uporabe novih drog. Študije so zelo dolgotrajne in tako bomo morda šele čez deset ali več let izvedeli, kakšno škodo dejansko povzročajo.

Kako visoko kotira Slovenija glede uporabe novih drog in glede proizvodnje prepovedanih mamil v Evropi?
Slovenija je nekje v evropskem povprečju, kar je razumljivo, saj smo na stični točki različnih koridorjev. V Sloveniji smo v zadnjih letih odkrili okoli 50 laboratorijev za proizvodnjo marihuane na leto, tako da je Slovenija kar močna proizvajalka. Pri sintetičnih drogah pa še nismo v nekem vrhu, kar ne pomeni, da nekoč ne bomo. Za zdaj pa mislim, da pri nas še ni bil odkrit noben tovrsten laboratorij.

Kako vpliva trenutna gospodarska kriza na uživanje drog?
Vse gospodarske krize so bile povezane s povečano uporabo drog, ki so bile v sistemu. Če se bo kriza nadaljevala, gre pričakovati še večjo uporabo drog. Eden izmed razlogov je tudi to, da se lahko s preprodajo drog lahko tudi dodatno zasluži. Evropejce pa bi moralo skrbeti tudi to, da vse od prenehanja gojenja maka v Makedoniji Evropa ni proizvajala drog razen marihuane, ki se je lahko gojila tudi doma. Evropska unija pa je zdaj ena vodilnih proizvajalk sintetičnih drog, ki jih nato preprodajo po vsem svetu. Tudi zaradi tehnološkega razvoja kemične industrije, kjer je Evropa zelo močna.