31. marca je iz Škotske prišla vest o petih primerih okužb z akutnim vnetjem jeter otrok, starih do pet let. Škotski strokovnjaki so ugotovili, da so letos imeli kar 13 takih primerov, medtem ko so pred tem letno obravnavali štiri primere. Kmalu zatem so se začeli zbirati podatki po svetu in do zdaj so odkrili primere hepatitisa pri 169 otrocih, 17 jih je potrebovalo presaditev jeter, en otrok je umrl.

Dogajanje ves čas pozorno spremljajo tudi slovenski strokovnjaki - iz ljubljanskega kliničnega centra, infekcijske klinike, pediatrične klinike, inštituta za mikrobiologijo medicinske fakultete - in danes so skupaj z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem govorili o procesu zdravljenja in ugotavljanja akutnega hepatitisa pri otrocih v zadnjih dveh tednih. "Znanstveniki intenzivno delajo na tem, a jasnega vzroka povzročitelja akutnega vnetja jeter še vedno nimamo," je poudaril v izjavi za medije. "Povzročitelji so lahko različni, od virusov, saj smo že v času epidemije smo imeli številne mutacije koronavirusa, do drugih patogenov, tudi okolje, saj se v določenih okoljih ta obolenja pojavljajo pogosteje, pa tudi spremenjen način druženja v zadnjih letih med otroki," je dodal.

Poslana so navodila na primarno raven, kako ukrepati

Hkrati je minister zagotovil, da ima slovenska strokovna javnost natančna navodila, kako postopati. "Če pediater v zdravstvenem domu zazna kakršno koli povezavo na možnost, da gre za akutno vnetje jeter, otroka pošlje v regionalno bolnišnico, tam pa po posvetu z infekcijsko kliniko steče premestitev in nadaljnja diagnostika," je opisal.

V Sloveniji en primer, ki ustreza široki definiciji akutnega vnetja jeter

Do zdaj so v Sloveniji obravnavali en tak primer, ki ustreza široki definiciji akutnega vnetja jeter. Ali gre za to vrsto hepatitisa, za katero povzročitelja še ugotavljajo, je težko potrditi.

Otrok je imel prebavne motnje, dva dni je bil hospitaliziran, zdaj pa je v domači oskrbi in se dobro počuti, je pojasnila Tatjana Mrvič, pediatrinja in infektologinja, vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.

Diagnostika je utečena

"Hepatitis oz. vnetje jeter se poskuša velikokrat povezati z virusi. Gre za utečeno diagnostiko, ki jo izvajamo vsak dan. Pri tem primeru se pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki povzroči tudi drisko," je razložil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. A pri bolniku v Sloveniji okužbe z adenovirusom niso potrdili, je pa imel okužbo z respiratornim virusom.

Ker v tujini po besedah infektologinje Mrvič te otroke zdravijo v centrih za bolezni jeter, kjer v skrajnem primeru lahko pride tudi do transplantacije jeter, zdaj slovenski strokovnjaki čakajo na podatke, ali so v teh centrih uspeli potrditi kakšne povezave s povzročitelji bolezni.

Prvi znaki: pojav porumenelosti, svetlo blato ali temen urin

"Ni pa razloga za večjo skrb," poudarja infektologinja. Staršem strokovnjaki predlagajo, naj bodo pozorni na naslednje znake: porumenelost otroka, svetlo blato in temen urin. To so prvi znaki, ko naj odpeljejo otroka k pediatru ali dežurnemu zdravniku.

"Starše moramo pomiriti, saj so aktivirani strokovnjaki na vseh ravneh ter so pripravljeni poskrbeti za naše najmlajše," je zatrdil minister Poklukar. Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Petrovec pa je dodal, da je pri nas "diagnostika že leta zagotovljena, sodelovanje med institucijami, ki obravnavajo te bolnike, pa je na najvišjem nivoju. Gre za stvar ur, ko se diagnostika potrdi ali ovrže."

Zdravljenje je podporno, predvsem lajšajo simptome. Sicer pa je akutni hepatitis po ministrovih besedah zelo redka bolezen in za preprečevanje veljajo osnovni ukrepi, kot jih izvajamo za preprečevanje širjenja okužbe z virusom – higiena rok, kašlja, medosebna razdalja v primeru potrditve okužbe.