Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na nujni seji, ki jo je sklical poslanec NSi Jernej Vrtovec, članom odbora DZ za zdravstvo razložila, da imajo vsi izvajalci, ki so predvideni za prevoz in zdravljenje morebitnega obolelega z ebolo (to so štiri določene reševalne službe in infekcijska klinika ljubljanskega kliničnega centra), ustrezno opremo. Drugi izvajalci zdravstvenih storitev imajo prav tako ustrezno osebno zaščitno opremo za nalezljive bolezni, ponekod pa jo še dopolnjujejo.

Koordinacijska skupina za pripravljenost na morebitni pojav ebole je pripravila krovni načrt za ukrepanje v takšni situaciji in predvideva vse ukrepe, da se ne bi ponovil primer z Raven na Koroškem, ko je med policisti, ki so prijeli nigerijskega prebežnika, za katerega so posumili, da je okužen z ebolo, in zdravstvenim osebjem ravenskega zdravstvenega doma prišlo do komunikacijskih šumov.

Predstojnik ljubljanske infekcijske klinike, ki je pristojna za zdravljenje morebitnih okuženih z ebolo Franc Strle je odbornikom za zdravje tudi pojasnil, da je normalno pri zdravstvenem osebju določen strah pri obravnavi bolnika z ebolo. "Jasno je, da si nihče ne želi takšnih bolnikov, ampak do panike ne sme priti," je povedal.

Strle je tudi poudaril, da so na kliniki dobro pripravljeni na to, kako prepoznati takšnega bolnika in tudi kako ga zdraviti. Zdaj je po njegovem mnenju tudi dobra priložnost, da se po vseh bolnišnicah izboljša bolnišnična higiena in bodo tako tudi v prihodnje še bolje pripravljeni na nalezljive bolezni.

Opozoril pa je, da nobena priprava na bolezen ne more zagotoviti 100-odstotno varnost pred širjenjem bolezni. Zaščitna oprema, o kateri se glede ebole veliko razpravlja, pa je samo en segment zaščite pred boleznijo. Kadri namreč morajo tudi znati uporabljati to opremo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že julija zdravnikom in zdravstvenim delavcem poslal informacije o tem, kako se ebola prenaša, kakšne so glavne značilnosti bolezni, kako jo prepoznati in kako preprečiti širjenje, je pojasnila predstojnica centra za nalezljive bolezni na inštitutu Alenka Kraigher. Prav tako so v stalnem stiku s pristojnimi evropskimi inštitucijami, zato so vse novosti in protokoli, ki jih na ravni EU-ja uskladijo, prevzeti tudi pri nas.