Z razpisom bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med drugim financiralo tudi stroške uporabe ali najema dodatnih športnih objektov oz. površin za obogatitev izvedbe športnih dejavnosti, je na novinarski konferenci dejal minister Darjo Felda. Program osnovnošolskih oddelkov z dodatno športno ponudbo mora sicer obsegati najmanj eno uro dodatne športne vadbe na teden.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec pa je dodal, da je rok za prijavo šol in podružničnih šol na razpis 12. maj, prijavijo pa se lahko vse šole, tudi tiste, ki so vključene v razširjeni program osnovne šole. "Če ima šola več podružnic, lahko odda več vlog za vsako podružnico posebej," je opozoril. Ena šola bo za eno šolsko leto lahko dobila največ 10.000 evrov, stroške pa lahko predstavljajo stroški dela ali stroški prostora. "Strošek prostora bi po domače lahko pomenil tudi, da otroke peljemo na plavanje, pa je to vstopnica za bazen, ali pa na smučanje, pa je to smučarska vozovnica," je pojasnil Černilec.

Ministrstvo s sredstvi evropske kohezijske politike načrtuje tudi projekt Zmigaj!, ki vključuje razvoj in izvedbo športnorekreacijskih programov za krepitev zdravja in aktiviranje najstnikov. "Zavedamo se namreč, da telesna zmogljivost vpliva ne samo na telesno, duševno in socialno zdravje najstnikov, temveč tudi na njihove kognitivne sposobnosti, s tem pa tudi na produktivnost in kakovost življenja," je povedal Felda.

Poslanec Gibanja Svoboda Robert Janev pa je na novinarski konferenci v DZ-ju opozoril, da so po raziskavi skupine Slofit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani gibalne sposobnosti šolskih otrok med epidemijo covida-19 padle za 17 odstotkov. Zato si tudi v poslanski skupini Svobode prizadevajo za dodatne ure športa v šolah. "Končni cilj mora biti odprava družbene paradigme, da šport predstavlja težavo in da večje število ur športne vzgoje predstavlja večjo obremenitev za naše otroke. Prav nasprotno, šport je rešitev in v šolskem sistemu predstavlja razbremenitev," je prepričan Janev.

Minister Felda je opozoril še, da v šolah vsako leto ugotavljajo, da se večina otrok po poletnih počitnicah v šole vrne slabše telesno pripravljena v primerjavi s koncem šolskega leta. "To kaže in potrjuje, da se ravno v šoli lahko vsak dovolj giblje in da je ta prostor ključen pri zagotavljanju dovolj gibanja za otroke in mladino," je povedal. V sklopu letnega programa športa za leto 2023 bodo po ministrovih navedbah sofinancirali programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, obštudijskih športnih dejavnosti in statusnih pravic športnikov. Na razpisu so že izbrali izvajalce, in sicer 11 osnovnih šol za dodatno športno ponudbo, 19 srednjih šol za dodatne dejavnosti v športnih oddelkih, Slovensko univerzitetno športno zvezo za športno-rekreativne programe za študente in Olimpijski komite Slovenije, ki mu bodo omogočili sofinanciranje štipendij za nadarjene vrhunske športnike.

Po besedah Černilca razširjeni program osnovne šole, v katerega je vključeno 148 šol, v prihodnjem šolskem letu ostaja enak. V naslednjem letu pa bodo dokončno pripravili vse normativne podlage za spremembo zakona o osnovni šoli in vsebino razširjenega programa s 1. septembrom 2024 postopoma vpeljali v osnovnošolski kurikul.

Pozivi k temu, da bi razširjeni program vodili športni pedagogi

Vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregor Jurak pa je dejal, da so ministrstvu predlagali ponovno uvedbo programa Zdrav življenjski slog, ali pa da se razširjeni program spremeni tako, da ga morajo izvajati učitelji športne vzgoje. Zato od vlade veliko pričakujejo. "Če v prihodnjem šolskem letu to ne bo udejanjeno, bomo zelo razočarani," je dejal. Po analizah skupine SLOfit razširjeni program ni najuspešnejši, ker programa ne izvajajo nujno športni pedagogi, ob tem pa ni postavljen normativ manjšega števila učencev. "Ob nižji kompetentnosti kadra in večjem številu učencev, s katerimi so delali, je bil učinek razširjenega programa nikakršen," je še povedal Jurak.

ZD Ljubljana odrasle vabi na delavnice za zdravo hujšanje

Zdrav način življenja, ki ga skušajo v osnovnih šolah predstaviti učencem, pa je treba ohraniti tudi v odrasli dobi. Tiste, ki imajo s tem morda težave, zato v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana opominjajo, da je zdravo hujšanje proces, ne pa trenutni navdih, ter ob tem vabijo na delavnice zdravega hujšanja, ki jih izvajajo že vrsto let. Število udeležencev se vsako leto povečuje, pa tudi njeni rezultati so dobri, ocenjujejo v ZD-ju.

Delavnica zdravo hujšanje traja 16 tednov, namenjena pa je odraslim osebam, ki jim je preventivni pregled pokazal indeks telesne mase nad 30, je pojasnila Teja Kosmač iz zdravstvenovzgojnega centra ZD-ja Ljubljana. Indeks je za udeležbo lahko tudi nižji, če ima oseba kakšno kronično obolenje. Napotnico za delavnico pa izda zdravnik ali medicinska sestra v ambulanti družinske medicine, je dodala.

Na delavnici zdravega hujšanja sicer ne govorijo toliko o zmanjševanju telesne teže, temveč o spreminjanju navad in o zdravem načinu življenja. Udeležence obravnavajo interdisciplinarno, z medicinskimi sestrami namreč sodelujejo tudi fizioterapevti in psihologi. Prav psihološka podpora pa je pri spreminjanju življenjskih navad in sloga zelo pomembna, je prepričana Teja Kosmač.

Iskanje prave poti in vzdrževanje zdravega načina življenja

V skupinah se po besedah fizioterapevtke Naomi Mermolja srečujejo s posamezniki, ki imajo različne težave, zato jim tudi prilagodijo telesno vadbo. "Predvsem pa želimo mogoče razbijati te mite, da v prisotnosti bolečine ne smeš telovaditi. Lahko, ampak jo je treba prilagoditi in poiskati pravo pot," je prepričana. Začne se z osnovnimi vajami za krepitev mišične mase, ki je po navedbah Mermolje nujna, da posameznik lahko začne zdravo hujšati. V delavnici želijo telesa krepiti in se izogniti temu, da bi hujšanje potekalo na način, da posamezniki izgubijo mišično maso, saj to vodi v oslabelost.

Mermolja ob tem ugotavlja, da se viša zavest ljudi glede tega, da lahko sami nekaj naredijo za svoje zdravje, vendar jim pogosto zmanjka informacij, kako in na koga se obrniti. Zaradi množice ponudnikov hujšanja namreč težko presodijo, kaj je primerno in zdravo zanje, posebej ranljivi pa so ljudje z bolečinami. "Če se odločijo za neki neprimeren način vadbe, lahko poslabšajo svojo situacijo," je poudarila.

Na delavnicah je do deset ljudi, skupinska dinamika pa po oceni Teje Kosmač pomembno vpliva na motivacijo posameznika, da vztraja pri začrtani poti. "V skupini je vse lažje," je iz lastne izkušnje spregovorila udeleženka Alenka Malenšek, ki je v štirih mesecih izgubila kar 30 kilogramov. "Lažje se gibljem, manjši je pritisk na sklepe, gležnje, kolena in hrbtenico. Vse je lažje," je povedala. Dodala je, da se zaveda, da je zdaj pred njo še težka naloga, da svojo težo in zdrav način življenja tudi vzdržuje. S preostalimi udeleženci si je zato izmenjala telefonske številke, na srečanjih pa se pogovorijo o svojih strahovih, svojih neuspehih in svojih nočnih obiskih hladilnikov.