Po razburjenju, ki ga je povzročila izjava predsednice zdravniške zbornice in vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović v pogovoru za Val 202 pred dnevi, ko je omenila – po svoji oceni "pravično rešitev" – participacijo za hospitalizacijo necepljenega, se javna razprava zdaj vse bolj vrti okoli možnosti uvedbe obveznega cepljenja. Temu niso naklonjeni ne epidemiologi ne nekateri drugi strokovnjaki s področja zdravstva ali farmacije, na primer Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo in imunolog Alojz Ihan, ki je za Odmeve dejal, da je odločitev o obveznem cepljenju stvar družbe, in opozoril: "Prisila najbrž ni pravo orožje v boju proti covidu."

Infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je spomnila, da so v skupini že podali svoje mnenje, da bi bil predlog uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičen za vse starejše od 50 let. "Torej za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni," je pojasnila in ob tem dodala, da gredo tudi usmeritve Evropske unije v smeri uvedbe obveznega cepljenja.

V Odmevih sta zamisel o uvedbi obveznega cepljenja komentirala tudi onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko Matjaž Zwitter in Viktorija Žnidaršič Skubic s pravne fakultete. Matjaž Zwitter je ob tem opozoril: "Kakršen koli ukrep proti volji osebe mora biti izjemno skrbno pretehtan in zelo, zelo dobro utemeljen. In se bojim, da zdajšnja situacija ni takšna, da bi upravičevala tako prisilne ukrepe. Druga stvar je bila v obdobju epidemije črnih koz, ki so v zelo visokem odstotku smrtne, pri covidu pa to ni tako. Z etičnega stališča je več kot upravičeno obvezno cepljenje za tiste, ki delajo v poklicih, kjer lahko njihova okužba izpostavi okužbi bolnika, otroka v šoli ali stranko v frizerskem salonu."

Viktorija Žnidaršič Skubic pa je pojasnila, da pravna podlaga za cepljenje že obstaja – to je zakon o nalezljivih boleznih. Ta v 22. členu že zdaj ureja obvezno cepljenje za klasične, otroške nalezljive bolezni, kar že izvajamo, dopušča pa tudi uvedbo cepljenja v drugih primerih, če bi to zahtevale določene epidemične razmere, je navedla. Pri tem pa opozarja, da je ta pravni standard tako širok, nedodelan, da bi ga bilo – če bi se v družbi ustvaril konsenz glede uvedbe obveznega cepljenja – smiselno popraviti oziroma postaviti na novo, saj bi se lahko sicer znova pojavila težava, kot smo ji bili priča pred kratkim, ko je šlo za odloke glede javnega zbiranja.

Treba bi bilo spremeniti zakon o nalezljivih boleznih, za kar pa je potrebna široka politična volja, ob širšem družbenem konsenzu, ki pa ga v Sloveniji očitno ni, je dodala.

Zwitter: Cepljenje s prisilo bi le še poglobilo razdor v družbi

Zwitter je sicer opozoril še, da bi cepljenje s prisilo, torej s kaznimi ali s hudimi omejitvami za tiste, ki se ne bi hoteli cepiti, še poglobilo razdor v družbi. "Takšnega razdora, kot ga imamo pri nas, takšnega razcepa nimajo drugje." Pri tem pa je poudaril še drug vidik, statistiko: "Stalno se ponavlja, da imamo pri nas samo 54 odstotkov cepljenih. Ampak številke so take. Imamo dva milijona sto sedem tisoč prebivalcev, od tega moramo odšteti 300 tisoč otrok pod 14. letom, odštejemo še milijon 154 tisoč z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih in 382.000 prebolelih. Najmanj. Zanesljivo jih je več, samo toliko jih je registriranih. In preboleli zelo redko znova zbolijo. Če to vse seštejemo, dobimo podatek, da imamo pri odrasli populaciji 85-odstotno zaščito." Se mu pa zdi "etično nujno", je poudaril, uvesti cepljenje za poklicne skupine.

Ministrstvo za zdravje: Participacija pri hospitalizaciji bi povzročila nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva

Sorodna novica Plačevanje bolnišničnega zdravljenja bi bilo mogoče uvesti le s spremembo zakonodaje

Na ministrstvu za zdravje so se sicer danes odzvali na zamisel o participaciji pri hospitalizaciji necepljenih - torej, da bi tisti, ki niso cepljeni proti covidu-19, v primeru bolnišničnega zdravljenja morali del stroškov plačati sami. Na ministrstvu so zapisali, da bi to povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva. Pri predlogu se poraja moralno-etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih, so dejali na ministrstvu in poudarili, da sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti.

Kot dodajajo, bi se do predloga sicer v prvi vrsti morala opredeliti Komisija za medicinsko etiko. Na Komisiji so za MMC sicer v četrtek odgovorili, da glede problematike še niso sprejeli stališča, lahko pa ga pričakujemo v prihodnjih dneh.

Na ministrstvu so ob tem še navedli, da so stroški zdravljenja covida-19 zelo visoki in so do novembra letos skupno znašali 548 milijonov evrov.

Beović: Predlog je zgolj ena od številnih idej, ki jih je prejela zdravniška zbornica

Beović je sicer danes dodatno pojasnila svoje besede. Kot je razložila, je plačevanje necepljenih bolnikov v primeru hospitalizacije zgolj ena od številnih idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica. "Vse take ideje morajo priti v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti in potem se stvari izkristalizirajo," meni Beovićeva.

Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opominja Beovićeva.

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je o ideji uvedbe plačila zdravljenja za necepljene povedala, da se ji osebno ne zdi pravično, da bi "kaznovali samo tiste, ki pridejo v bolnišnico". Sama je tako bolj naklonjena uvedbi grškega sistema. Tam bodo morali starejši od 60 let do 16. januarja prejeti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, v nasprotnem primeru jim grozi 100 evrov denarne kazni mesečno.

Logar je poudarila, da je slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja dober in da je marsikje v tujini cena dodatnega zavarovanja odvisna od dejavnikov tveganja posameznika. Izrazila je obžalovanje, da cepljenje razdvaja slovensko družbo, saj iz držav z visoko precepljenostjo ne poročajo o tako velikem številu stranskih učinkov, kot jih v Sloveniji poudarjajo necepljeni.

Prosen: Zaradi epidemije umrlo več tisoč ljudi, ki niso mogli priti do oskrbe

Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen je v izjavi za STA zamisel označil za malo verjetno in praktično težko izvedljivo. "Ko na vrata pridejo pacienti, prav gotovo ne bo spraševanja, kdo je kreditno sposoben," je napovedal. Po drugi strani pa Prosen meni, da je Beović z omembo ideje "dregnila v srčiko". Opomnil je, da je zaradi epidemije umrlo več tisoč ljudi, ki niso mogli priti do oskrbe. Davek bo plačala vsa družba, je pojasnil.

Sorodna novica "Participacija za hospitalizacijo necepljenega bi bila pravična rešitev"

Pravniki in v ZZZS-ju opozorili na zakonsko podlago

Izjava je v javnosti sprožila številne odzive. Mnogo pravnikov je ocenilo, da za uvedbo participacije za zdravljenje necepljenih bolnikov ni zakonske podlage. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so za MMC pojasnili, da bi bilo takšne spremembe mogoče uvesti le s spremembo veljavne zdravstvene zakonodaje. "Kar pomeni, da je v zvezi s tem treba doseči ustrezno družbeno in politično soglasje," so zapisali.

V stranki Dobra Država so pozvali k umiku Bojane Beović kot vodje posvetovalne skupine in k odstopu z mesta predsednice zdravniške zbornice. Kot so zapisali, so sami podporniki cepljenja, a da v tem trenutku potrebujemo dvig zaupanja v javni zdravstveni sistem, ne pa "zaostrene, agresivne komunikacije, ki temelji na kaznovanju določenega dela državljanov".

Beović je danes dejala, da jo je buren odziv presenetil, je pa pozive o odstopu sama "videla le po televiziji", do nje pa take zahteve niso prišle.