Da so se idejo do preklica odločili dati na hladno, je za Radio Slovenija na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini povedal član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje Roman Košir. Razlog je po njegovih besedah negativno mnenje o novem pristopu k urgentni medicini v javni razpravi.

Zdaj bodo po Koširjevih besedah dodali triažno sestro, da bo vedno nekdo v ambulanti, ne bo pa to v pravem organizacijskem pomenu satelitski urgentni center z urgentnimi zdravniki in z nadzorovano opremo. Košir pričakuje, da bo dispečerstvo prineslo druge številke in po ponovni analizi v roku dveh let ali še prej bodo čez čas verjetno to lahko spremenili.

Dežurna služba le na enem mestu
Po Koširjevih besedah so analizirali obremenitve in dejanske zmožnosti na vseh urgentnih točkah po Sloveniji, ki so odprte, in sicer male zdravstvene domove, kjer večkrat zdravnik z ekipo lahko le prepelje smrtno ogrožene bolnike v bolnišnico.

"Ugotovili smo, da bi vendarle lahko naredili ta sistem drugačen in ga optimizirali. Težava dežurnih služb in tega zapiranja je tudi težava dejanskega zaposlovanja osebnih zdravnikov. To sledi strahu po pomanjkanju sredstev, po kompenzaciji sicer nizke plače družinskih zdravnikov, in to je bil velik in izjemen upor, ki se je prenesel na lokalne skupnosti, na politično raven," je pojasnil v petek ob robu simpozija v Portorožu

Spomnil je, da so v preteklosti gradili bolnišnice in zdravstvene domove drugo ob drugem, postopoma pa sta že in bi še nastajali dve urgentni službi le nekaj 100 metrov narazen. "To ni smiselno. Smiselno je, da sta pod isto streho," je poudaril in dodal, da bo za 10 novih urgentnih centrov in 10 pridruženih zdravstvenih domov, ki so blizu skupaj, zdaj drugače in se bo dežurna služba opravljala na enem mestu.