Največ vroče krvi je povzročila v pravilniku predvidena reorganizacija mreže urgentnih centrov in s tem dostopnosti nujne medicinske pomoči. Po osnutku pravilnika bo nujno medicinsko pomoč (NMP) neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov (UC) in 18 satelitskih urgentnih centrov (SUC). Na terenu bodo na voljo nujna reševalna vozila in reanimobili oz. avtomobili, v katerih so tudi zdravniki.

Prav tako osnutek pravilnika predvideva mrežo dežurnih ambulant v manjših zdravstvenih domovih, ki pa ne bodo odprte ves čas. Nova organizacija nujne medicinske pomoči bo predvidoma v celoti začela delovati v začetku leta 2019.

A skoraj ni regije, kjer se spremembam ne bi uprli, nekatere so že napovedale tudi možnost sodnih postopkov. Vsem je skupen odpor proti združevanju posameznih urgentnih centrov, satelitskih urgentnih centrov pa ne želijo na lokacijah, kjer jih je predvidelo ministrstvo za zdravje (MZ). Veliko skrbi je bilo izraženih na račun ukinjanja dežurnih služb, v javni razpravi pa je bilo izpostavljeno tudi, da če bo moral zdravnik pokrivati večje območje, bo dlje odsoten iz ambulante, kjer bo ostala le medicinska sestra, bolniki pa bodo morali čakati. Odprtih ostaja še precej vprašanj NMP-ja na področju pediatrije.

Močno podaljšanje dostopnih časov
Takšna reorganizacija bi po besedah predstavnikov lokalnih oblasti in zdravstvenih delavcev poslabšala stanje zdravstvene oskrbe zlasti zaradi povečanja dostopnega časa do zdravstvenih storitev. Najslabše naj bi jo pri tem odnesli prav odročnejši kraji.

Tako so npr. v Logatcu opozorili, da se bo s selitvijo UC-ja v Postojno pot za bolnike podaljšala za 90 kilometrov. Tudi v Postojni so z rešitvijo nezadovoljni, saj naj bi večje območje pokrivanja njihovega UC-ja poslabšalo oskrbo za njihove občane.

V Cerknici pa so opozorili, da je zdaj povprečni dostopni čas manj kot 12 minut, po prenosu UC-ja v Postojno pa bi reševalno vozilo do najbolj oddaljenih krajev potrebovalo 55 minut. Direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma (ZD) Sašo Kavčič je ob tem za Radio Slovenija povedal, da bo reorganizacija sicer bolje poskrbela za bolnike, ki so v smrtni nevarnosti, za veliko večino pa se bo stanje močno poslabšalo.

V Zgornjesavinjski dolini prav tako zahtevajo boljšo pokritost terena z dežurnimi medicinskimi ekipami, pri čemer opozarjajo, da v 80 odstotkih bolniki ne bi prišli do nujne medicinske pomoči v 20 minutah. Slabša pokritost odročnejših krajev skrbi tudi Pomurce, še zlasti ob tem, da v regiji ni načrtovan noben SUC.

Stroka: Neusklajeni posegi v organizacijo
Nezadovoljna je tudi zdravniška stroka. Po njihovem mnenju bi bilo treba najprej uskladiti še pravilnike na drugih področjih, kot so pravilnik o dispečerski službi, pravilnik o nujni medicinski pomoči na smučiščih, pravilnik o helikopterskem NMP-ju in pravilnik o neprekinjenem zdravstvenem varstvu.

V ZD-ju Piran so bili s strokovnega vidika nezadovoljni s tem, da načrtovane spremembe ne razbremenjuje družinskih zdravnikov, saj jim poleg rednega dela še vedno nalaga nujno medicinsko pomoč. V Mariboru jih najbolj moti združevanje predbolnišnične in bolnišnične nujne medicinske pomoči.

Kljub številnim kritikam in nasprotovanjem pa napovedane spremembe v nejevoljo niso spravile vseh. Na Tolminskem, kjer morajo pokrivati največje področje, so z načrtovano reorganizacijo zadovoljni. "Končno je ministrstvo pokazalo veliko pripravljenost, da se uredi urgentna služba, da se loči družinska medicina od urgentne, da se poenoti strokovne smernice in merila, poenotilo se bo znanje zdravnikov, tehnikov in zdravstvenih delavcev po Sloveniji," je ob obisku zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc dejala vodja nujne medicinske pomoči v Tolminu Metka Božič.

MZ miri in napoveduje sodelovanje
Predstavniki ministrstva se ob navalu kritik branijo, češ da so bojazni občanov neutemeljene. Ministrica za zdravje med glavnimi prednostmi nove organizacije urgentnih centrov tako poudarja celovito obravnavo kritičnega bolnika od terena do hospitalizacije kot nerazdružljive celote.

"Družinski zdravniki bodo zaradi tega imeli več časa za svoje bolnike, v urgentnih centrih ali satelitskih urgentnih centrih pa bo pomoč na voljo dan in noč, 365 dni na leto," je zagotovila. Nič še ni zabetonirano in pregledali bodo vse pripombe, je napovedala Kolar Celarčeva. Ob tem pa na MZ-ju poudarjajo, da pravilnik predvideva dodatna usposabljanja, kar bo zagotovilo več varnosti za vse.

Hkrati so zagotovili, da po predlagani organizaciji ambulante družinske medicine ne bodo med konci tedna in prazniki kar počez zaprte, ampak bodo redno delovale med 7. in 20. uro ob delavnikih, nato pa bo do polnoči organizirana dežurna služba. Tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih bodo sicer za omejeni delovni čas odprte dežurne ambulante za nenujne primere oz. bolnike, katerih življenje ne bo ogroženo.

Za vsa življenjsko ogrožajoča zdravstvena stanja pa bo treba poklicati na številko 112, kamor bo dispečerska služba napotila reševalno vozilo.