Po besedah predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Janje Pretnar Oblak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, povišan krvni tlak. Na možnost kapi vplivajo tudi kajenje, slab način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik za možgansko kap je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. V teh primerih je pogosta obsežna možganska kap s hudimi posledicami.

"Če nastopi možganska kap, je treba hitro ukrepati. V prvih urah po nastanku lahko žilo odmašimo in preprečimo, da možgansko tkivo odmre," je ob današnjem dnevu možganske kapi povedala Pretnarjeva. Strdek odstranjujejo tako z zdravili oz. intravenskim trombolitikom kot tudi mehansko, saj ga izsesajo iz žile.

GROM

Najbolj značilni znaki, po katerih lahko prepoznamo možgansko kap, se skrivajo v črkah besede GROM. Pozorni moramo biti, če so okvarjeni govor, roka in obrazna mimika. V tem primeru je takoj, v eni minuti, treba poklicati rešilno vozilo. Uspešnost zdravljenja možganske kapi je namreč zelo odvisna od tega, kako hitro bolniki pridejo do ustrezne pomoči. Če prejmejo zdravilo v 90 minutah po prvih znakih, bo eden od petih bolnikov odkorakal iz bolnišnice. Če jih zdravijo v od ure in pol do dveh ur, bo iz bolnišnice odkorakal eden od devetih bolnikov, je dejala.

Koliko denarja je namenjenega področju
Za zdravljenje teh bolnikov je na leto namenjenih 35 milijonov evrov, okoli 65 milijonov evrov je še posrednih stroškov. Če bi dejavnike za možgansko kap pravočasno odkrili, bi lahko marsikatero kap preprečili, je na novinarski konferenci poudaril Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. In če bi bolniki pravočasno prišli do bolnišnice, bi bili posredni stroški bistveno manjši.

Preživetje pa je odvisno tudi od tega, kakšna oblika kapi prizadene bolnika. Po ishemični kapi, pri kateri pride do strdka v možganih, je najnižja smrtnost, umre okoli 14 odstotkov bolnikov. Pri kapi zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije (anevrizma) je smrtnost okoli 50-odstotna. Pri hemoragični kapi, ki nastopi zaradi počene žile v možganih, pa umre med 30 in 40 odstotkov bolnikov, je povedala Pretnerjeva.

Ob tem je opozorila na hude posledice, ki jih lahko imajo bolniki po kapi. Če huda kap prizadene starejšega bolnika, to zanj in za njegovo družino pomeni katastrofo, saj je takšen bolnik pogosto prikovan na posteljo in je v plenicah. Mlajši bolniki se kar dobro motorično rehabilitirajo, a so kognitivno poškodovani in na primer na delovnem mestu ne zmorejo več enakih obremenitev.

Možganska kap je pri mladih razmeroma redka, vzroki so raznovrstni, denimo genske bolezni, avtoimunske bolezni, pri veliko mladih bolnikov pa niti ne najdejo vzroka za bolezen.

Primer žrtve možganske kapi
Avgusta 2009 je Ksenija Demič dvakrat doživela možgansko kap. Kot je dejala na novinarski konferenci, je bila njena kap posledica visokega krvnega tlaka in stisk tako v delovnem okolju kot doma. Ker je bila v dobri telesni kondiciji, je uspešno in hitro okrevala, tako da danes na prvi pogled ni videti, da je kdaj prestala možgansko kap. Priznala pa je, da je od kapi bolj utrujena, ob utrujenosti začne vleči nogo za sabo, desna stran telesa ji zateka. Proti večeru ima težave z miselnimi funkcijami, poleg tega pa zelo težko kaže čustva, razen jeze.

Z UKC Ljubljana so ob tem poslali izide zdravljenja možganske kapi pri njih. Kot so poudarili, so ti rezultati podobni ali celo boljši od tujih centrov. Z intravensko trombolizo zdravijo 27 odstotkov vseh ishemičnih možganskih kapi, povprečni čas od prihoda bolnika v UKC Ljubljana do začetka zdravljenja z intravensko trombolizo pa znaša 38 minut, kar je po navedbah UKC-ja bolje od rezultatov v centrih v Avstriji in ZDA. Bolnikom je v UKC Ljubljana na voljo tudi mehansko odstranjevanje strdkov 24 ur dnevno in vse dni v letu.

Pretnar Oblakova se je na novinarski konferenci odzvala tudi na nedavna kritična poročanja o poteku programa Telekap, to je zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo v regijskih bolnišnicah, pri čemer jim v centru za Telekap v UKC-ju zagotavljajo pomoč in navodila na daljavo. Kot je dejala, lahko vsakdo kritično govori o programu, a dejstva in podatki kažejo drugače.

Po njenih navedbah vsak mesec v okviru Telekapi opravijo 17 tromboliz, prav tako jim pripeljejo štiri bolnike za mehansko odstranjevanje strdka. Tako na leto v okviru projekta opravijo 470 tromboliz. Vsako leto se tako po njenih besedah za od 20 do 30 odstotkov poveča število bolnikov, ki prejmejo trombolitik. Bolniki z možgansko kapjo v regijskih bolnišnicah prejmejo trombolitik v povprečno 65 minutah, je dodala.