"Iskanje soglasja za reformo v zdravstvu ne sme trajati pet let, reformo smo potrebovali pred desetimi leti. Zdaj gre za to, da se vzpostavi sistem, ki bo temeljil na realnih finančnih številkah," je dejala predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Čerin.

"Vsako delo šteje"
Dejala je, da so v zdravstvu še vedno rezerve, ki se lahko izkoristijo z racionalnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov. Pozdravila je uvajanje plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja po merilu "vsako delo šteje" - oziroma razširitev plačila tudi iz naslova avtorskih, podjemnih pogodb ter študentskega dela, ki se še pripravlja.

Socialne kapice so neizogibne
Po drugi strani pa je to pripeljalo do tega, da določeni izkušeni znanstveniki in zdravstveni delavci nočejo več delati po avtorskih pogodbah, ker se jim ne izplača več, saj večino zneska dajo v prispevke in dohodnino. Zato so raje "z vnuki v Tivoliju", se je slišalo na omizju, ki so ga organizirale Finance skupaj z zavarovalnico Vzajemna. Zato se je Čerinova zavzela za sistem "socialnih kapic", ki bi bolj izobraženim omejil zgornjo mejo plačevanja zdravstvenega zavarovanja. "V to jabolko bo treba zagrizniti," je opozorila Čerinova. "Potrebujemo resno reformo, ne samo ukinitev dopolnilnega zavarovanja," je dodala.
800 tisoč delovno aktivnih, 600 tisoč upokojencev
Zavzela se je tudi za zmanjšanje števila tipov zavarovancev. Delodajalci, ki jih predstavlja Čerinova, so ključni plačniki v zdravstveno blagajno. Plačujejo 8,66 odstotka, kar je evropsko povprečje, je pa slovensko gospodarstvo daleč pod evropskim povprečjem, prezadolženo, po prispevkih pa najbolj obremenjeno, je opozorila Čerinova. V Sloveniji je namreč pod 800.000 delovno aktivnih prebivalcev, 450.000 jih dela v zasebnem sektorju. Upokojencev je 608.000, demografske napovedi pa slabe.
Podaljšanje življenja prinaša stroške
Na to dejstvo je opozoril tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Dejal je, da se je povprečna starost v Sloveniji podaljšala za deset let, kar prinaša izjemne stroške. Hkrati pa je bolnišnice kot javne zavode pozval, da se profilirajo, ker edino tako lahko preživijo.

Slovensko zdravstvo se ne konča na Karavankah
"Javna podjetja morajo na trg, toda ne s štajerskega konca na primorskega, ampak v sosednje države," je opozoril. Udeležencem je dejal, da v zdravstvu sosednjih držav obstaja velik interes po slovenskih pacientih, saj jim jezik ne predstavlja ovire. "Slovensko zdravstvo se ne konča na Karavankah," je dejal.

Učinkovito, toda nevzdržno
"Slovensko zdravstvo je učinkovito, ni pa vzdržno, počasi se sesuva," je opozoril Možina. Zato je tudi Zdravniška zbornica Slovenije podala predlog – med drugim – ukinitve dopolnilnega zavarovanja ter izstop zdravnikov iz sistema plač javnega sektorja. Ta je izzval pravi vihar v zatohlem ozračju, saj smo navajeni, da bo država vse naredila namesto nas, je Možina povzel ključno sporočilo predavatelja Alojza Ihana.

Država mora deregulirati in nadzirati zdravstvo
Možina se je zavzel za to, da država deregulira področje zdravstva. "Konkurenca prežene vsako korupcijo. Zakaj se bojimo kapitala, če je dobro reguliran," je vprašal Možina, nekoliko predtem pa ugotovil, da so na zdravniški zbornici prepričani, da mora zdravstvo ostati javno v največji mogoči meri.

Zvezane roke zavarovalnic
Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je glede dodatnih zavarovanj opozoril, da zavarovalnice lahko zavrnejo sklenitev takšnega zavarovanja z osebo, ki bi zanje predstavljala preveliko poslovno tveganje, medtem ko pri dopolnilnem zavarovanju ne morejo nikogar odkloniti. "Dopolnilno zavarovanje ima izjemno socialno noto," je dejal.

Določiti mejo med zasebnim in javnim
Strokovnjak na področju zavarovalništva Miroslav Končina je opozoril, da je treba pri morebitnem uvajanju novih zdravstvenih zavarovanj misliti na kupno moč prebivalstva, ki je v Sloveniji v tem trenutku nizka. "Denarja, ki bi ga lahko porabili za zavarovanja, ni oziroma ga je malo," je opozoril. Definirati je treba poti, kako bomo plačevali storitve javnega zdravstva, preskok morata narediti stroka in ministrstvo za zdravje – sloneti pa mora na oceni, koliko smo sploh sposobni imeti javnega zdravstva. Spomnil je namreč na definicijo zdravstvenega sistema: to je razmerje med javnim in zasebnim.