Predsednica sveta inštituta Darinka Miklavčič je po glasovanju v izjavi za medije poudarila, da jih je pri odločanju vodila misel, kaj je dobro za bolnike in inštitut. "Nismo bili pod vplivom nobenih lobijev. Osebno nisem dobila niti enega klica ali pritiska, koga naj podprem," je dejala.

Dodala je, da so pripravljeni prevzeti odgovornost, če vlada ne bo dala soglasja k imenovanju Štiblar Kisićeve, in odstopiti. A kot poudarja, to ni nobena grožnja.

Povedala je tudi, da sta pri odločitvi, katerega izmed kandidatov podpreti, pretehtala zelo konkreten program Štiblar Kisićeve in to, da je bilo znotraj inštituta v času, ko ga je vodila kot v. d., vzpostavljeno izredno dobro sodelovanje.

Računa na Pirnatovo argumentacijo
Štiblar Kisićeva verjame, da je današnja podpora dobra osnova za izvedbo zastavljenega programa dela. Tako verjame, da bodo "lahko skupaj s sodelavci dosegli pomembne premike tako v korist bolnikov kot zaposlenih". Zato se je zahvalila za podporo in prepoznavo njenih kompetenc ter njenega programa dela kot pravega odgovora na izzive, s katerimi se inštitut sooča.

Ravno v sredo je v javnost prišel zapisnik inšpekcijskega nadzora, ki kaže, da je Štiblar Kisićeva v času, ko je bila pomočnica tedanjega generalnega direktorja inštituta Remškarja, dobila izplačanih skoraj 6.000 evrov bruto nadur. To po mnenju inšpektorja ni bilo izplačano v skladu s pravili.

A Štiblar Kisićeva je prepričana, da bo obveljala pravna argumentacija oz. mnenje Rajka Pirnata z Inštituta za javno upravo, ki ugotavlja, da za nadurno delo pomočnika direktorja ni potrebno soglasje ministra in da so pomočniki direktorjev kot vsi drugi javni uslužbenci, če jim je bilo nadurno delo zakonito odrejeno, upravičeni do plačila za to delo.

Štiblar Kisićeva poudarja, da so ji bile nadure zakonito izplačane, saj jih je tudi opravila. Ob tem pa opozarja, da enaka praksa velja tudi v drugih zavodih, nikjer za nadurno delo pomočnikov direktorjev prav tako ne pridobivajo soglasja ministrstva za zdravje.

Če vlada ne bi dala soglasja k njenemu imenovanju, bi bila po mnenju Štiblar Kisićeve "verjetno čudna situacija" in bi bilo treba iskati novega direktorja. O tem, ali bi se v tem primeru ponovno prijavila na razpis, še ne razmišlja.

"Mislim, da se bodo zadeve obrnile tako, kot je prav. S skupnimi močmi bomo začeli delati in se končno nehali obremenjevati z razčiščevanjem stvari, ki so očitno prirejene z določenim namenom. Naše skupno delo bo transparentno in razpoznavno," je napovedala.

Štirje kandidati
Za Štiblar Kisićevo je glasovalo devet članov sveta inštituta, dva glasova podpore pa sta šla Brigiti Skela Savič, ki je dekanja jeseniške fakultete za zdravstvo.

Poleg njiju sta se prijavila še Edita Orehovec, ki je v preteklosti med drugim delala v Borovu, in Dušan Harlander iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Zadnja dva meseca vršilka dolžnosti
Novega generalnega direktorja so na inštitutu iskali, potem ko je svet inštituta 9. septembra s tega mesta razrešil Janeza Remškarja.

Svet inštituta je Remškarju očital neizpolnjevanje sklepov sveta in pomanjkljivosti na področju kakovosti in urejanja notranjih odnosov na inštitutu. Za sporno so tudi označili način, kako je kirurgu Eriku Breclju vročil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja.

Remškarjevo razrešitev je potrdila tudi vlada, čeprav je še isti dan Remškar v pismu premierju Miru Cerarju predlagal, naj razreši člane sveta inštituta, ki so ga razrešili.

Nato je svet inštituta za v. d. generalnega direktorja imenoval Štiblar Kisićevo, dotedanjo Remškarjevo pomočnico za pravne zadeve. Štiblar Kisićeva je ob imenovanju sicer dejala, da se ne bo prijavila na razpis za generalnega direktorja.