Zanimanje za delo zdravnika, posebno zdravnika družinske medicine, je na Hrvaškem vse manjše. Med razlogi za to so veliko število bolnikov na posameznega zdravnika, kar vodi v premalo časa za bolnike in preveliko delovno obremenitev, ter neugodne razmere za delo, med katerimi so višina plače, preveč administrativnega dela in slabi medčloveški odnosi, je pokazala raziskava HLK-ja za leto 2022.

Po raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot pet tisoč ali 38 odstotkov zdravnikov, jih dobra polovica meni, da ne dobijo primerne podpore in priznanja za svoje delo. 60 odstotkov jih meni, da so preobremenjeni in da nimajo dovolj časa za bolnike.

29 odstotkov zdravnikov nima delovne sobe z računalnikom, 47 odstotkov si delovno sobo z računalnikom v povprečju deli še s petimi drugimi zdravniki. Posebno skrb vzbujajoče je tudi, da je bilo 36 odstotkov anketiranih zdravnikov v zadnjih mesecih žrtev verbalnih žaljivk in groženj, so izpostavili pri HLK-ju.

Specialisti v bolnišnicah so zadovoljstvo s svojo plačo na lestvici od 0 do 10 ocenili s 5,8, specializanti pa s 4,8. Zdravniki so slabo ocenili tudi kakovost vodenja, ki so ji namenili povprečno oceno 4,7, medtem ko je z načinom komunikacije direktorjev nezadovoljnih 44 odstotkov zdravnikov.

Čakalne dobe za specialistične preglede do enega leta

Najbolj primanjkuje anesteziologov, radiologov, patologov, pediatrov in mikrobiologov. Primanjkuje tudi 230 družinskih zdravnikov in okoli 170 pediatrov in ginekologov na primarni ravni, je HLK še pojasnil za hrvaški spletni portal Index.

Bolniki na kardiovaskularne preglede čakajo do sedem mesecev, na specialistične preglede do enega leta, najdlje, skoraj leto in pol, pa na magnetno resonanco.

Zdravniki ministrstvu predlagajo sveženj ukrepov

Zdravniška zbornica je ministrstvu za zdravstvo predlagala sveženj ukrepov, da bi med mladimi zdravniki okrepili zanimanje za specializacijo družinske medicine in rešili ključne težave v zdravstvu.

Med predlaganimi ukrepi so oblikovanje novega modela specialističnega usposabljanja, omejitev števila mandatov vodij zdravstvenih ustanov na vseh ravneh, liberalizacija pogojev za zasebne pogodbene ordinacije v primarnem zdravstvu, ohranitev sedanjega modela dopolnilnega dela zdravnikov in nasprotovanje predlagani obveznosti enoletnega dela zdravnikov po pridobitvi diplome.

Zdravniki pozivajo k novemu sistemu določanja cen storitev

Nekatere od glavnih točk reforme zdravstva, ki jo pripravlja ministrstvo za zdravstvo, bi po mnenju zbornice poleg krepitve položaja zdravnikov v primarnem zdravstvu morale biti razbremenitev zdravnikov v nujnih službah, informatizacija sistema in racionalnejša javna nabava.

Kot predpogoj za finančno stabilizacijo so v HLK-ju izpostavili potrebo po novem sistemu določanja cen zdravstvenih storitev. Zdaj jih enkratno določa hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO).

Zdravniki specialisti imajo 1500 evrov neto plače

Zdravnik specializant ima po podatkih HLK-ja 8649 kun (1145 evrov) neto plače, zdravnik specialist 11.536 kun (1528 evrov) neto plače. V HLK-ju pri tem niso upoštevali nadur, zaradi katerih plače zdravnikov na Hrvaškem dosegajo veliko višje zneske.

Hrvaški časopis Jutarnji list je julija letos razkril neuradne podatke o plačah nekaterih zdravnikov. Največ je zaslužil zdravnik iz splošne bolnišnice v Dubrovniku, ki je aprila prejel 57.362 kun (7597 evrov) neto plače. Sledil mu je zdravnik iz Gospića s 46.102 kunami (6105 evrov) neto plače, nato pa zdravnik iz bolnišnice v Zaboku s 46.049 kunami (6098 evrov).

Pri Jutarnjem listu so opozorili, da plače med 30.000 in 40.000 kunami oziroma med 4000 in 5300 evri niso redkost, najbolje pa so plačani anesteziologi in kirurgi ter zdravniki iz manjših bolnišnic. Ob tem so poudarili, da gre za neto zneske, ki vključujejo tudi izplačila za nadurno delo in ure pripravljenosti, brez dodatnih izplačil, kot so dodatki za klinične raziskave in podobno.

40 odstotkov prihodkov so nadure

Zdravniki na Hrvaškem vsako leto opravijo tri milijone nadur, ki predstavljajo 40 odstotkov skupnih mesečnih prihodkov. Prav toliko nadur opravijo tudi drugi zdravstveni delavci, je pretekli mesec poročal spletni portal hrvaške televizije N1.

Največ, 496 delovnih ur, od tega 328 nadur in ur pripravljenosti, je imel po pisanju Jutarnjega lista maja letos zdravnik iz Vukovarja. Prejel je dobrih 40.500 kun (5364 evrov) neto plače.

3,6 zdravnika na tisoč prebivalcev

V HLK-ju opozarjajo, da je Hrvaško od leta 2013 zapustilo 1032 zdravnikov. Na ministrstvu za zdravstvo po drugi strani izpostavljajo, da so v preteklih štirih letih zaposlili dodatnih 1888 zdravnikov, od tega lani 344.

Hrvaška ima po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2021 skoraj 3,9 milijona prebivalcev. Med njimi je 15.701 zdravnik, ki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. V zasebnem zdravstvu jih po pisanju Jutarnjega lista dela 1444. To pomeni, da ima Hrvaška 3,6 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je 0,3 manj od povprečja Evropske unije, ki znaša 3,9 zdravnika na tisoč prebivalcev.