Predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je ob tem poudarila vlogo babic, ki jo imajo v družbi. Dvodnevni kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije z naslovom Medicinske sestre in babice skupaj za zdravje ljudi organizira Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Predsednica zbornice Ažman je ob robu kongresa v pogovoru za STA ocenila, da je položaj babic dober, njihov poklic samostojen in reguliran. Babica je po njenih besedah pomembna oseba v življenju vsake ženske, od mladostnice, ko se začne njen reproduktivni razvoj, do predporodne, obporodne, poporodne dobe ter vse do pre- in postmenopavzalnega obdobja.

"Skrb za novorojenčka in mamico je morda njena središčna točka, ampak za žensko poskrbi že pred tem dogodkom in tudi po njem. S svojim poslanstvom vpliva na celotno družino in zagotovo z zdravjem žensk tudi na celotno družbo," je poudarila.

Babico bi približali primarno raven

Babica ima po besedah Ažmanove vse kompetence, da bi se lahko vključevala na vse ravni zdravstvenega varstva. V zbornici si babico želijo približati na primarno raven, da bo ona tista, ki bo sodelovala skupaj z ginekologom v ambulantah za zdravje žensk. V dispanzerju za ženske je tista, ki bi morala imeti samostojno vlogo tudi pri vodenju petih preventivnih pregledov zdrave nosečnice, kar tudi že dovoljuje pravilnik. Zagotovo bi morala biti prisotna v šoli za starše, torej v vseh obdobjih ob rojstvu, je poudarila.

Želijo si tudi, da bi se poleg obiskov patronažnih medicinskih sester na domu dodal še babiški obisk, predvsem zato, ker so odpusti iz porodnišnic zelo hitri. "Nekatere ženske odhajajo iz porodnišnic s svojim podpisom tudi že v sedmih urah po porodu, običajna doba odpuščanja iz porodnišnice pa je 48 ur," je orisala Ažmanova. Gre za občutljivo in intenzivno obdobje, zato si babiških obiskov želijo tudi zaradi stisk, ki jih po porodu doživljajo ženske, pa naj gre za vzpostavitev dojenja ali duševne stiske, poporodne depresije.

Priložnosti za babice vidi tudi v možnosti prevzema nekaterih nalog ginekologov, ki jih v Sloveniji primanjkuje, na primer izvajanje preventivnih brisov. Najprej pa moramo skozi izobraževalni sistem poskrbeti za ustrezno število kadra, je pozvala.

Prihaja drastično pomanjkanje babic

Opozorila je namreč, da se približuje obdobje številčnejšega upokojevanja starejših babic, ki so se izobraževale še po starem programu. Kot je dejala, prihaja drastično pomanjkanja babic, saj na Slovenskem med letoma 1981 in 1996 ni bilo specializiranega izobraževanja za ta profil.

Trenutno se na študij babištva vsako leto vpiše 30 študentk, in sicer na edini oddelek babištva na ljubljanski zdravstveni fakulteti. Prizadevajo si, da bi lahko odprli drugi oddelek v Mariboru.

Interes med mladimi za ta poklic je po besedah Ažmanove izreden. "Omejitve so tako visoke, kakšno leto bolj kot na farmaciji, medicini. To so odlične študentke, sem in tja tudi kakšen študent," je dejala in dodala, da je v Sloveniji poleg babic tudi kakih 10 diplomiranih babičarjev.

Poudarila je še, da se lahko Slovenija pohvali z izrednimi rezultati tudi na področju umrljivosti novorojenčkov, saj sodimo v sam vrh po izredno nizki stopnji. To gre pripisati tudi kakovostni preventivi v nosečnosti in visoko usposobljenim babicam, ki že v času študija opravijo 50 porodov.

Kongresa se udeležuje tudi Jayne E. Marshall, ki je bila leta 2017 imenovana za prvo profesorico babištva na Univerzi v Leicestru in vodilno babico za poučevanje babištva. V izjavi za STA je med drugim poudarila pomen odnosa zaupanja med nosečnico in babico za kakovosten porod, pa tudi pozitivno naravnano komunikacijo, ki sicer ne zmanjšuje pomena morebitnih tveganj, a je opogumljajoča in konstruktivna.