Ker pa je treba storitev v tujini najprej plačati iz svojega žepa, si tega večina pač ne more privoščiti. Lani je, denimo, zdravstvena blagajna za vse storitve, ki so jih ljudje opravili čez mejo, povrnila skoraj pol milijona evrov.

Po evropski direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu gremo lahko z napotnico na specialistično ambulantno storitev v katero koli članico Evropske unije, v javno zdravstvo ali k zasebniku. Katere storitve najpogosteje ljudje iščejo čez mejo, navaja Klemen Ganziti z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

"Ljudje v zadnjih leti najpogosteje iščejo razne zobozdravstvene storitve, pa razne storitve pregleda pri dermatologu in drugih specialistih, kardiološke obravnave," razlaga Ganziti in dodaja, "v zadnjih dveh letih, ko je bila korona, ko je bil otežen prehod meja, je bilo približno 1000 takšnih povračil. V začetku, v letih 2014–2016 smo bili bližje 2000 na leto."

To sicer ni veliko, glede na to, da je samo v zobozdravstvu pri nas letno okoli dva milijona obiskov. Dejstvo pa je, da je treba storitev najprej v celoti plačati iz svojega žepa, česar pa si večina ne more privoščiti: "Nekdo, ki ima denar, ki mu ni težko založiti 1000 ali 2000 evrov, da gre čez mejo, v tujino, da si sam plača pot, morda tudi kakšno nastanitev, če jo potrebuje – odvisno od tega, kdaj ima pregled."

"Praviloma velja, da so izvajalci v tujini dražji, ker mi povračamo ceno v javni mreži," še pojasnjuje Ganziti in pove primer: "Zelo aktualna je na primer operacija sive mrene. Pogost izvajalec je Hrvaška, pogosto se ljudje odločajo za odhod tja. Konkretno, zadnji račun, ki smo ga videli, je bil za 904 evre, pri izvajalcu na Hrvaškem. Cena v Sloveniji, pogodbena, v okviru javne mreže je 604 evre, kar pomeni, da je človek dobil na podlagi napotnice povrnjenih 600 evrov, razliko, 300 evrov, je kril sam. Enako je sam kril tudi potne stroške."

V Sloveniji pa, kot je znano, z napotnico ne moremo k zasebniku, kjer pa je samoplačniška cena najmanj za tretjino višja kot v javnem zdravstvu. ZZZS in ministrstvo si prizadevata za širitev javne mreže. Vendar je v zadnjem času ta proces ravno nasproten, vse več zdravnikov in zobozdravnikov odhaja iz javnega zdravstva, gredo na svoje, še raje pa v tujino.