Mladi zdravniki Slovenije so v anketi ugotovili, da je skoraj polovica mladih zdravnikov oz. 45,3 odstotka vprašanih v zadnjem letu povprečno delala več kot zakonsko dovoljenih 48 ur na teden. Ob tem so opozorili, da je delo več kot 48 ur tedensko v nasprotju z direktivo EU-ja o delovnem času, vendar v Sloveniji zaradi pomanjkanja zdravnikov nujno za samo delovanje zdravstvenega sistema.

Več kot tri četrtine anketiranih je pritrdilo, da se jim je že zgodilo, da za delo prek rednega delovnega časa niso bili plačani. Med njimi jih je 33,5 odstotka navedlo, da se to dogaja vsak teden ali pogosteje, 24,7 odstotka sodelujočim v anketi se to dogaja največkrat enkrat mesečno, največkrat trikrat letno pa 19,5 odstotka.

"Anketa sicer ni preverila, ali so v te odgovore zajeta tudi plačila s prostimi urami oz. prerazporeditvijo delovnega časa, vendar je dejstvo, da je v praksi proste ure pogosto nemogoče porabiti in po določenem obdobju propadejo," so pojasnili.

Skoraj polovici vprašanih propadel velik del dopusta

Ob tem so dodali, da se je 48 odstotkom sodelujočih že zgodilo, da jim je propadel del letnega dopusta, ker ga niso mogli porabiti, pri 19 odstotkih ni šlo zgolj za kakšen dan, temveč za velik del odmerjenega letnega dopusta.

Anketa kot pogosto težavo prepoznava tudi slabe odnose v timih. 27,9 odstotka vprašanih poroča, da vsak teden ali pogosteje občutijo stisko zaradi slabih odnosov v timu, 30,2 odstotka pa se to dogaja približno enkrat mesečno. Zgolj 14,4 odstotka stiske ne občuti nikoli.

Skoraj 62 odstotkov jih pogosto dela s prevelikim številom pacientov

Sodelujočim so zastavili tudi vprašanje, ali so jih na delovnem mestu kdaj silili v protizakonite prakse, čeprav so izrazili svoje nestrinjanje. Kot najpogostejšo kršitev je 61,9 odstotka anketiranih navedlo delo v nevarnih okoliščinah zaradi prevelikega števila pacientov oz. nespoštovanje normativov in standardov.

Sledijo delo brez mentorja oz. z neustreznim mentorstvom (58,8 odstotka), razporejanje na več delovišč hkrati (52,3 odstotka), odrekanje odmora za malico (41,2 odstotka), neplačana uvajanja v dežurstva (21,9 odstotka), dodatno slabo plačano delo zunaj obsega specializacije, ki ga niso želeli opravljati (25,8 odstotka) in kot zadnje siljenje v opravljanje dežurstev kljub zakonsko opravičljivim razlogom, kot so otroci do treh let (9,1 odstotka).

Kot je poročal Radio Slovenija, se v zdravstvenih domovih, predvsem tistih, v katerih nimajo kadrovskega primanjkljaja, v kritikah iz ankete ne vidijo. Precej drugačna je narava dela v bolnišnicah, kjer kritik ne zanikajo, a se na ugotovitve še niso odzvali.

Mladi zdravniki so anketo izvedli med 2. in 3. majem letos prek spleta na vzorcu 430 mladih zdravnikov in zobozdravnikov, kar predstavlja 11,6 odstotka vseh mladih zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji.