To šolsko leto je Slovenija uvedla brezplačno neobvezno cepljenje šestošolk proti virusu HPV, ki povzroča raka materničnega vratu in še nekatere druge vrste raka. Foto: MMC RTV SLO
To šolsko leto je Slovenija uvedla brezplačno neobvezno cepljenje šestošolk proti virusu HPV, ki povzroča raka materničnega vratu in še nekatere druge vrste raka. Foto: MMC RTV SLO
IVZ
Od leta 2007 je bilo na IVZ podanih 20 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV-ju. Foto: TV Slovenija

Humani virus papiloma (HPV) je glavni povzročitelj raka materničnega vratu, ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, za katere so značilni še drugi, ne povsem znani dejavniki tveganja, povzroči spremembo zdravih celic v rakave.

"Cepljenje je zelo varno"
Kot je za MMC povedala Veronika Učakar z IVZ-ja, je najučinkovitejša zaščita proti okužbam s HPV-jem cepljenje, "ki je – kot kažejo podatki iz raziskav in prakse – zelo varno". Od začetka cepljenja je bilo v Sloveniji po podatkih IVZ-ja podanih 20 prijav neželenih učinkov, kot so glavobol, slabost, bolečina ne mestu cepljenja in pri nekaterih primerih tudi omedlevica.

Cepljenje proti HPV-ju se je v Sloveniji začelo v začetku leta 2007, od lanske jeseni pa se cepljenje brezplačno in neobvezno izvaja ob sistematskem pregledu pri deklicah, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. Kot pravi Učakarjeva, podatke o cepljenih deklicah na IVZ-ju še zbirajo, od leta 2007 pa se je glede na število razdeljenih odmerkov cepilo več kot 4.000 samoplačnic.

Okuži se polovica spolno aktivnih ljudi
Okužba s HPV-jem je sicer ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, saj podatki kažejo, da se vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, okuži s HPV-jem. Pri večini okužba spontano mine, pri nekaterih pa se lahko razvije trajna okužba s HPV-jem, ki lahko povzroči raka na materničnem vratu.

V zadnjih letih je za rakom materničnega vratu v Sloveniji na novo zbolelo okoli 150 žensk na leto, od 30 do 40 pa jih je zaradi tega obolenja umrlo. Torej vsaka četrta oz. peta ženska. V nasprotju z drugimi vrstami raka za njim obolevajo tudi mlajše ženske, najmlajše že kmalu po 25. letu starosti.

Večina evropskih držav še vedno brez preventivnih programov
Cilj aktivnosti ob letošnjem tednu preprečevanja raka na materničnem vratu je ozaveščanje o pomembnosti preventivnih programov pri preprečevanju te vrste raka, ki je druga najpogostejša pri ženskah, starih do 45 let.

Evropsko združenje za boj proti raku materničnega vratu ob tem opozarja, da večina evropskih držav še vedno ni uvedla preventivnih programov, ki lahko pomembno zmanjšajo obolevnost za to vrsto raka. Načini preprečevanje raka na materničnem so znani, vendar je treba z njimi seznaniti vse ženske, pravijo v združenju.

IVZ: Število bolnic z rakom se bo začelo zmanjševati po 20 letih
V Sloveniji za zaščito pred rakom materničnega vratu poteka tudi presejalni sistem hitrega odkrivanja zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu Zora. V sklopu tega programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo predstopnjo oz. začetno stopnjo raka, ki jo je z enostavnimi terapevtskimi posegi mogoče preprečiti ali povsem pozdraviti.

S tem programom in cepljenjem naj bi raka na materničnem vratu zmanjšali za 94 odstotkov. Na IVZ-ju domnevajo, da se bo število bolnic s predrakavimi spremembami materničnega vratu začelo zmanjševati po od 10 do 15 letih po uvedbi cepljenja, število bolnic z rakom materničnega vratu pa po približno 20 letih.