"Preprosto rečeno, ni zdravja brez zdravstvenih delavcev in negovalnega osebja," je dejal generalni direktor WHO-ja in države pozval k zaščiti ter vlaganju v zdravje in zdravstvene delavce. Do leta 2030 naj bi jih po svetu primanjkovalo že deset milijonov.

Na Twitterju je ob tem zapisal, da je z ustanovitvijo WHO-ja in veljavnostjo njegove ustave pred 75 leti "zdravje prvič v zgodovini uradno priznano kot človekova pravica".

Od začetka pandemije po ocenah približno polovica zdravstvenih delavcev trpi zaradi izgorelosti. Že pred tem so morali številni delati za prenizko plačilo in v nevarnih razmerah, je dejal Adhanom Ghebreyesus.

Poleg tega so ženske predstavljale skoraj 70 odstotkov zdravstvenih delavcev, vendar manj kot četrtino vodstvenih delavcev, pri delu pa so bile pogosto izpostavljene nasilju.

Življenjska doba se je podaljšala za skoraj 30 let

Od ustanovitve WHO-ja 7. aprila 1948 se je po besedah Adhanoma Ghebreyesusa pričakovana življenjska doba po vsem svetu znatno podaljšala, s 46 na 73 let, umrljivost mater in dojenčkov pa se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšala.

Veliki uspehi so bili doseženi v boju proti malariji, tuberkulozi in virusu HIV. Na drugi strani se je zelo povečalo število primerov sladkorne bolezni in debelosti. Adhanom Ghebreyesus je tudi poudaril, da sta skoraj dve milijardi ljudi v finančni stiski, ker morajo stroške zdravljenja plačati iz lastnega žepa.

Sorodna novica "Zdravje za vse"

Ogrožen napredek več desetletij

Opozoril je še, da odpornost proti mikrobom grozi, da bo izničila stoletni napredek v medicini, medtem ko onesnaževanje zraka in podnebne spremembe ogrožajo naš planet. "Zaradi vseh teh razlogov svet potrebuje WHO bolj kot kadar koli prej," poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Svetovna zdravstvena organizacija obletnico svoje ustanovitve vsako leto zaznamuje s svetovnim dnevom zdravja. S sloganom Zdravje za vse tako začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice WHO-ja, partnerske organizacije in javnost.