Na povišane koncentracije ozona vplivajo predvsem vremenske razmere v poletnih mesecih, zato ima lahko onesnaženost zraka z ozonom v tem obdobju pomemben vpliv na zdravje ljudi. Splošna priporočila veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od maja do vključno septembra oziroma ob povišanih koncentracijah ozona.

Tako Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča redno spremljanje napovedi, podatkov in obvestil Agencije RS za okolje (Arso) v zvezi z onesnaženostjo zraka z ozonom, zračenje prostorov v jutranjih urah in ponoči, popoldne zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu običajno najvišje med 13. in 17. uro, ko je sončno sevanje močno in je temperatura zraka najvišja.

Poleg tega se izogibamo telesni dejavnosti na prostem, tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke, izvajamo jih v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje. Pri načrtovanju dnevnih dejavnosti na prostem upoštevamo dnevne napovedi maksimalnih urnih koncentracij ozona, redno spremljamo urne koncentracije ozona in preverimo indeks kakovosti zraka na spletnih straneh Arsa, svetujejo na NIJZ-ju.

Priporočila veljajo za celotno populacijo, posebej so navedena za ranljive skupine prebivalcev. Priporočeni ukrepi glede na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom so podrobneje prikazani tudi na spletni strani Arsa.

Koristen ozon je v stratosferi

Ozon v ozračju na višini okoli 20 kilometrov nad tlemi je stratosferski ozon ali koristni ozon, ki nastaja naravno. Ta absorbira večino škodljivih ultravijoličnih (UV) žarkov v sončni svetlobi. S tem ščiti vso živo naravo, vključno s človekom.

Ozon v plasti ozračja od tal do višine nekaj kilometrov nad površjem zemlje je troposferski ali škodljivi ozon in je posledica emisij onesnaževal v zrak predvsem zaradi človekove dejavnosti in reakcij teh ob močnejšem sončnem sevanju. V preveliki koncentraciji je škodljiv za zdravje ljudi in okolje, so zapisali na NIJZ-ju.

Ozon vstopa v telo skozi dihala, ki jih tudi najbolj prizadene. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo na delovanju srca in v razvoju ateroskleroze, povezujejo ga tudi z večjo obolevnostjo dihal, obtočil, srca in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.

Troposferski ozon je sicer po navedbah NIJZ-ja škodljiv tudi za okolje. Škodljivo deluje na razmnoževanje in rast rastlin in s tem zmanjšuje pridelke. V letu 2023 je bilo 31 preseganj opozorilne vrednosti, in sicer 16 preseganj v Kopru, 11 na Otlici in štiri v Novi Gorici.