Kot so opozorili pri Nacionalnem programu duševnega zdravja Mira, psihosocialna tveganja predstavljajo največje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Po podatkih OECD-ja znašajo letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU-ju več kot štiri odstotke BDP-ja.

Med psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu so med drugim prevelika delovna obremenitev, velik časovni pritisk, nepredvidljiv urnik dela, nasprotujoče si delovne zahteve ter nejasne delovne naloge in odgovornost, pomanjkanje povratnih informacij in podpore vodstva in sodelavcev ter neučinkovita komunikacija, slabi medsebojni odnosi in nerešeni konflikti na delovnem mestu.

Neobvladana psihosocialna tveganja lahko vplivajo na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, več pitja alkohola, kajenja, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, telesne bolečine, izgorelost, povišan krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen tipa 2, nekatera rakava obolenja.

Depresivne in anksiozne motnje

Povezujejo se tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj so med najdaljšimi, njihovo trajanje in pogostost pa se v Sloveniji v zadnjih letih še povečujeta. Duševne motnje so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve.

Stres in duševne težave na delovnem mestu so pogosto stigmatizirani in napačno razumljeni zgolj kot šibkost oziroma težava posameznika, vpliv neurejenih delovnih pogojev pa je spregledan. Če psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu razumemo in obravnavamo kot organizacijska vprašanja, jih je mogoče obvladati tako kot katera koli druga tveganja za zdravje in varnost pri delu.

(Pre)malo pozornosti

"Čeprav dobro duševno počutje pri delu prinaša številne koristi za posameznika, delovno organizacijo in celotno družbo, je bilo v Sloveniji skrbi za duševno zdravje pri delu doslej posvečeno premalo pozornosti," so povzeli besede vodje Mire Radivoja Pribakovića Brinovca. V podporo zaposlenim in delovnim organizacijam pri ukrepanju za boljše duševno zdravje so zato v okviru programa Mira zaživele vsebine, objavljene tudi na spletnem mestu www.zadusevnozdravje.si.

Ob tem so pripravili tudi nekaj priporočil za vodilne delavce pri obvladovanju psihosocialnih tveganj. Svetujejo jasno komuniciranje o delovnih nalogah, odgovornosti in pričakovanih rezultatih dela, spodbujanje sodelovanja in medsebojne podpore med zaposlenimi, še posebej ob organizacijskih spremembah, in skrb za primerne delovne obremenitve.