"Zavedamo se, da Gorenjska nujno potrebuje novo bolnišnico, o tem seveda ni nobenega dvoma," je po seji vlade dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Spomnil je, da je bilo v preteklosti predlaganih več lokacij in opravljenih več študij in analiz. "Zadnja (analiza), ki je preverjala prednosti in slabosti dveh lokacij, Kranja in Radovljice, je presodila, da sta obe lokaciji primerni," je pojasnil Arčon. Dodal je, da je analiza sicer dala "minimalno prednost Radovljici", in ob tem pojasnil, da se je vlada za Kranj soglasno odločila ob upoštevanju gostejše koncentracije prebivalstva in tudi širšega vidika razvoja Kranja kot regijskega središča.

Pri končni odločitvi je bila po pojasnilih Arčona zelo pomembna tudi pisna zaveza občine Kranj in tamkajšnjega župana Matjaža Rakovca, da bo občina pravočasno izvedla vse potrebne dejavnosti za čimprejšnji začetek gradnje. "To vključuje tudi reševanje izzivov, ki so na tej lokaciji – arheološka izkopavanja, premik daljnovoda, odkup zemljišč in sprejetje prostorskega načrta," je naštel Arčon.

Z vladnega urada za komuniciranje so po seji vlade sporočili, da je za gradnjo bolnišnice predvidena lokacija Zlato polje, ki stoji na ravninskem delu med avtocesto Kranj vzhod–zahod in mestnim jedrom Kranja. Na vprašanje, ali bodo vanjo preselili tudi kranjsko porodnišnico in Kliniko Golnik, je Arčon odgovoril pritrdilno. Več informacij o načrtovani bolnišnici na ministrstvu za zdravje za zdaj ne razkrivajo, ker da še niso znane.

Župan Kranja: Velik del zemljišča, kjer bo bolnišnica, je že v lasti države ali občine

"Odločitev vlade je pravilna in edino smiselna. Tri gorenjske občine smo državi ponudile najboljše rešitve za širše dobro. Vlada je na koncu očitno prisluhnila našim argumentom, zdaj pa je čas, da se Gorenjci poenotimo in da naredimo vse, da to nujno potrebno bolnišnico tudi čim prej dobimo. V Kranju smo pripravljeni," je sporočil župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Sorodna novica Za gorenjsko regijsko bolnišnico primerni lokaciji v Kranju in Radovljici

Ob tem je poudaril, da ima Kranj središčno lego na Gorenjskem, da gre za območje, ki je najbolj gosto poseljeno, hkrati pa, da ima najboljše povezave. "Velik del zemljišč za potrebe gradnje bolnišnice je že v lasti države ali občine, zasebni lastniki so zemljišča voljni prodati za potrebe bolnišnice. Blizu lokacije bo kmalu nov dom za starejše, nov zdravstveni center, nova stanovanja," je naštel.

Ob tem je dodal, da bodo v kranjskem srednješolskem centru že letos začeli izobraževati kadre, ki jih bo potrebovala tudi bolnišnica. Nova bolnišnica bo namreč zaposlovala okoli 1400 ljudi, so sporočili z Mestne občine Kranj. "Lokacija v Kranju ima podporo večine gorenjskih občin in županov občin severnega dela ljubljanske regije od Kamnika do Medvod," je poudaril. "Gorenjska bolnišnica bo hitro dostopna tudi temu delu prebivalstva in bo močno razbremenila ljubljanski UKC," je še dodal.

Na jeseniški občini razočarani: "Očitno je bila to čisto politična odločitev"

Na Jesenicah so medtem nad odločitvijo vlade razočarani. "Namesto čestitke, ki smo jo danes pričakovali za občinski praznik Občine Jesenice, smo prejeli to za nas res negativno oziroma šokantno novico," je odločitev komentiral jeseniški župan Peter Bohinec.

Spomnil je na številne napore, ki jih je jeseniška občina vložila v ohranitev in nadgradnjo obstoječe bolnišnice na Jesenicah, za katero sedaj ni jasno, kakšna usoda jo čaka. Dodal je, da so se na Jesenicah zelo trudili tudi, da bi odločevalcem pokazali, zakaj so Jesenice najbolj primerna lokacija za regijsko bolnišnico. Lahko bi namreč nadgradili območje trenutne delujoče splošne bolnišnice, ponudili pa so tudi nadomestne lokacije v bližini.

Prav tako je Bohinec opozoril, da so bile v vseh primerjalnih analizah o najboljši lokaciji za regijsko bolnišnico Jesenice vedno izpuščene. "Celo več, naši podatki in naša demografska statistika je bila vedno priključena v blaginjo lokaciji v Radovljici," je dejal župan. Spomnil je, da so kot najprimernejšo lokacijo v preteklosti dajali prednost Radovljici. Zato ga je odločitev vlade zelo presenetila in mu ni razumljiva. "Očitno je bila to čisto politična odločitev," je ocenil jeseniški župan.

Opozoril je, da na Jesenicah tudi še nimajo odgovora na to, kaj bo z obstoječo bolnišnico, o kateri se je nekaj časa govorilo, da bo preoblikovana v negovalno bolnišnico. Bolnišnici sicer že vrsto let primanjkuje kadra in zaradi tega niti obstoječi negovalni oddelek ne more delovati s polno zmogljivostjo. Na Občini Radovljica, kjer so se prvi posebej angažirali za pridobitev regijske bolnišnice, se na odločitev vlade še niso odzvali.

V načrtu naj bi bila bolnišnica s približno 600 posteljami

Podpredsednik vlade Matej Arčon sicer o samih podrobnostih gradnje in časovnici na novinarski konferenci ni govoril. Kot je sicer že julija lani pojasnjeval državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar, so se takrat pogovarjali o bolnišnici s približno 600 posteljami, ki bi na leto lahko hospitalizirala 35.000 ljudi in poskrbela za več kot 200.000 ambulantnih obravnav. "Za to potrebujemo približno 60.000 kvadratnih metrov veliko parcelo in še približno 40.000 kvadratnih metrov za morebitne širitve te bolnišnice v prihodnosti," je povedal takrat. Po Pintarjevih takratnih napovedih naj bi novo gorenjsko regijsko bolnišnico zgradili v šestih letih, gradnja pa je ocenjena na 305 milijonov evrov.

Ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu

Na vladni novinarski konferenci je Arčon sporočil še, da je vlada sprejela tudi sklep o ustanovitvi javne agencije za kakovost v zdravstvu, ki bo delati začela takoj. "To je sicer del zdravstvene reforme in je tudi v skladu z že sprejetim zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu," je pojasnil.

Po besedah Arčona gre za neodvisen organ, cilj katerega je sistematično spremljanje kakovosti in varnosti obravnave pacientov. "Najpomembnejše je, da pacienti, državljani dobijo čim boljše in čim bolj kakovostne storitve," je dejal Arčon.