V četrtek je bilo opravljenih 1049 testov na novi koronavirus, eden je bil pozitiven. Za covidom-19 je umrl en bolnik. Skupno število umrlih je doseglo 100. Zaradi covida-19 je hospitaliziranih 47 bolnikov, od tega 12 na intenzivni negi. Pet bolnikov je bilo odpuščenih iz bolnišnic. Doslej so v Sloveniji opravili skupno 61.027 testiranj.

Kot je pojasnila infektologinja Bojana Beović, trenutno na okužbo z novim koronavirusom testirajo tiste, ki kažejo znake covida-19 in jih na to napoti zdravnik. Prav tako imajo zelo nizek prag za napotitev na testiranje pri zdravstvenih delavcih ter pri oskrbovancih in zaposlenih v domovih za starejše občane.

V UKC-ju Ljubljana trenutno zdravijo 17 bolnikov s covidom-19. Na intenzivnem zdravljenju so štirje bolniki, trije so intubirani, so zapisali na Twitterju. V mariborskem UKC-ju so v četrtek zdravili 21 bolnikov s covidom-19, od tega šest na oddelku za intenzivno terapijo, so tvitnili. Iz klinike Golnik pa so sporočili, da zdravijo pet bolnikov s covidom-19 in še dva na intenzivnem oddelku.

Učinki ukrepov se kažejo z zamikom

Vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović je na dopoldanski novinarski konferenci potrdila, da se stanje v Sloveniji trenutno postopno umirja. S pomočjo grafa je pokazala, kako je to umirjanje povezano z omejevalnimi ukrepi za zajezitev epidemije.

"Na začetku aprila, konec marca se je naraščanje umirilo, krivulja se je sploščila, toda bili smo v zelo neprijetni situaciji, vedeli smo, da imamo v državi ukrepe, s katerimi ne moremo živeti dolgoročno, po drugi strani pa nam epidemije ne uspe obrniti navzdol. Šele ko so prijeli zadnji ukrepi, sprejeti konec marca, se je krivulja vendarle postopno obrnila," je potek epidemije komentirala Bojana Beović.

Kot je pojasnila infektologinja, med uveljavitvijo ukrepa in učinkom ukrepa obstaja zamik. "Ta zamik je približno od 11 do 13 dni. Tako kot na začetku aprila še nismo mogli pričakovati učinkov ukrepov konec marca, tako v trenutnem stanju pravzaprav ne moremo reči, da smo popolnoma zadovoljni, saj gre še za trajanje učinkovitosti omejitvenih ukrepov," je povedala Beovićeva in opozorila, da za zdaj še ne moremo vedeti, ali so sprostitveni ukrepi prav tako varni in ali jih lahko nadaljujemo.

Trenutno smo po besedah Beovićeve v neke vrste preizkusnem obdobju, v katerem moramo pokazati, da za preprečevanje prenosa virusa ne potrebujemo prisile države. "Majhno število dokazanih primerov na dan ne odraža neposredno dejanske situacije. Kot veste, je v Sloveniji z veliko verjetnostjo za boleznijo covid-19 zbolelo več kot 60 tisoč ljudi, zato lahko še vedno računamo na skrite žepe, ki se lahko zaradi več stikov med ljudmi aktivirajo, povzročijo še večje število obolelih, postanejo vidni v večjem številu potrjenih primerov in nato v večjem številu sprejemov zaradi covida-19 v bolnišnice," je dejala vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje.

Vprašanje smiselnosti prekuževanja populacije

Ker je v Sloveniji malo strokovnjakov, ki se spoznajo na nalezljive bolezni in epidemije, so po besedah Beovićeve ob pojavu novega koronavirusa nujno potrebovali nekoga, na katerega so se lahko naslonili. "V tistem trenutku je bil to gotovo Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC)," je dejala Bojana Beović in povedala, da je Slovenija med epidemijo ves čas sledila priporočilom ECDC-ja. Med drugim je med evropskimi strokovnjaki potekala tudi debata o smiselnosti prekuževanja populacije.

"Pristop je bil takrat s strani ECDC-ja odsvetovan. Še danes ni znano, ali prebolela bolezen nudi zaščito, zato morda prekuževanje populacije sploh ni učinkovit zamejitveni ukrep," je dejala infektologinja in dodala, da po drugi strani dopustitev, da zboli 70 ali več odstotkov populacije, pomeni veliko število umrlih. "Če smo pri izračunu zelo konservativni in računamo na celotno oceno obolelih, kot je to pred kratkim za Slovenijo ocenila raziskava slovenskih mikrobiologov, bi v Sloveniji namesto slabih sto v tem primeru umrlo 2100 ljudi," je povedala Beovićeva.

Postopnost sproščanja ukrepov

Po besedah Bojane Beović je Evropska unija v zadnjih tednih vendarle naredila pomembne korake v skupnem boju proti epidemiji. Naštela je prepoved enostranskega izvoza zaščitne opreme zunaj EU-ja, konec izvoznih prepovedi znotraj Unije, skupno javno naročilo za medicinsko zaščitno opremo, ki še poteka, krepitev financiranja raziskav cepiva, zdravljenja in diagnostike, smernice za ublažitev in lažje izvajanje kliničnih preizkušanj v času epidemij in smernice o optimalni preskrbi z zdravili za preprečevanje pomanjkanja. Evropska komisija je pripravila tudi evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev koronavirusa in v okviru tega predstavila znova tudi smernice za testiranje na to bolezen v tej fazi epidemije.

"V načrtu za odpravo zajezitvenih ukrepov Evropska komisija izrecno poudarja, da je treba vzpostaviti zbiranje podatkov, zanesljiv sistem poročanja, da vemo, kakšna je situacija v državi, in potem seveda neki okvir sledenja stikov in opozarjanja. Treba je tudi povečati zmogljivost zdravstvenega sistema. Večkrat smo povedali, je slovenski zdravstveni sistem čisto spodaj na lestvici, če se primerjamo z drugimi državami – med najmanj opremljenimi smo z enoposteljnimi sobami, s posteljami na oddelkih za intenzivno zdravljenje, zelo skromno je tudi število zdravnikov na število prebivalcev," je dejala Beovićeva.

Evropska komisija posebej opozarja tudi na postopnost odpravljanja ukrepov in na zaščitno ranljivih skupin ter na sodelovanje držav članic pri odpravljanju ukrepov, še zlasti pri odpiranju meja, ki naj bo na začetku omejeno na območja z majhnim tveganjem. "Evropska komisija ob dnevu Evrope poudarja, da je zdravje vrednota in da je skrb za zdravje predpogoj za gospodarsko okrevanje in trajno blaginjo. Skrb za zdravje in gospodarsko okrevanje nista dva ločena pojma," je še dejala Beovićeva, ki pravi, da bo epidemija v vsakem primeru razglašena še nekaj časa. "Potek epidemije je pri tej novi bolezni precej nepredvidljiv in pesimistične napovedi govorijo o tem, da bi sproščanje ukrepov lahko privedlo do ponovnega eksponencialnega naraščanja epidemije. Zato je smiselno, da se ohranja ta status, ki omogoča različne ukrepe," je prepričana infektologinja, ki je zatrdila, da se stroka že pripravlja na drugi val epidemije.

Varovanci v Ljutomeru danes na svež zrak

Bojana Beović je na novinarski konferenci komentirala tudi okužbe v domovih za starejše. Kot je povedala, je okužba prišla v 13 od 102 domov v Sloveniji, v treh od teh 13 pa je sledilo nenadzorovano širjenje. "V dveh primerih zato, ker se je situacija zgodila, preden smo se v državi lahko organizirali. V drugih domovih, kjer bi tudi lahko imeli primere, se je situacija ob velikem sodelovanju zaposlenih in vzpostavitvi vseh ukrepov kar dobro omejila. Zaposlenim v domovih smo lahko vsi zelo hvaležni," je povedala Beovićeva.

Kot so sporočili iz enega od bolj prizadetih domov – iz Doma starejših občanov Ljutomer – se število okuženih z novim koronavirusom tudi pri njih vztrajno zmanjšuje. Od 17 brisov, odvzetih v četrtek, noben ni bil pozitiven, dva stanovalca sta ozdravela. Okuženih je tako še 17 stanovalcev. Obiskov v domu še ne bo, bodo pa danes nekateri varovanci po mesecu in pol lahko odšli iz sob.

Epidemiološka slika v domu je torej boljša, zato bodo od danes po navodilih, s katerimi soglaša tudi epidemiološka služba, zdrave ali ozdravljene stanovalce v manjši skupini popeljali na skupne balkone in domski vrt, zelenico ali teraso. "To, da jih bomo lahko po mesecu in pol spet peljali iz sob, je za vse nas lep dogodek in prvi korak k normalizaciji življenja v našem domu," še dodajajo. Kljub veliki želji varovancev in njihovih svojcev pa po mnenju zdravstvene stroke v DSO-ju Ljutomer še niso izpolnjeni pogoji za obiske, zato jih do preklica ne bo.