Sicer pa je krizna skupina na sestanku pregledala sistemski načrt ukrepanja, o katerem je dopoldne govoril predsednik vlade. Gre za načrt ukrepanja glede na to, kako razširjen oziroma omejen bo virus. Ključno merilo pri odločanju o naboru ukrepov bo predvsem zasedenost bolnišnic in ne toliko dnevna rast novih okužb.
"Številke so zdaj višje, smo pa v fazi mitigacije, ko moramo s tem virusom plesati, moramo z njim živeti. Vemo, da so ekonomske posledice razglasitve ekonomije kar hude. Ne bomo zapirali do takrat, ko bo pravzaprav ogroženo naše zdravstvo," je v Odmevih Televizije Slovenija povedala sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Ob tem je opozorila, da število postelj v slovenskih bolnišnicah ni tako visoko, da zdravstveni sistem ni robusten, ob tem pa se spoprijema tudi s kadrovsko podhranjenostjo. "Številke se sedaj dvigujejo, postelje so vedno bolj zasedene, ko bomo dosegli mejo zasedenosti postelj, bomo v skrajnem primeru začeli tudi zapirati," je dejala Bregantova.
Sekretarka je ob tem pojasnila, da so ukrepi jasno stopenjski. "Ne delamo jih na zalogo in za vsak slučaj, ampak spremljamo dogajanje," je dejala. V tem hipu tako strokovna svetovalna skupina ne bo predlagala novih ukrepov ali zaostritve že obstoječih ukrepov.
Osnovnošolci kmalu brez mask pri pouku
"Na današnjem srečanju smo se pogovarjali, da ni najbolj pošteno, da morajo naši otroci nositi maske pri pouku, če je zagotovljena razdalja, tako da bo ta ukrep nošenja mask pri pouku za otroke v osnovnih šolah odpravljen," je napovedala Bregantova. Dodala je, da od učiteljev in preostalih zaposlenih na šolah pričakujejo, da se držijo priporočil in da nosijo maske ali pa vizirje ali pa da predavajo za pleksisteklom.
Po njenem mnenju je na mestu tudi omejitev zbiranja na javnih krajih. "Pogovarjali smo se, da bi zmanjšali skupine, verjetno na šest oseb, če je srečanje vodeno, recimo znotraj gledališča, pa na 250 ljudi. Osebno se mi zdi izredno pomembno, da ne zapiramo šol, da se vsi držimo ukrepov in čim dlje ohranimo delujočo skupnost," je še dejala sekretarka.
Dokument bo vlada na jutrišnji seji dopolnila in predvidoma sprejela, že jutri ali pa v prihodnjih dneh pa z njim seznanila tudi javnost, je poročala TV Slovenija.
Predlog ostrejšega nadzora nad veljavnimi ukrepi
Vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović je za POP TV po sestanku dejala, da si Slovenija "brez škode za ostale zdravstvene programe" lahko privošči za bolnike z novim koronavirusom nameniti dobrih 100 negovalnih postelj in približno toliko mest na intenzivni negi. Če bodo okužbe z nespremenjenim tempom naraščale še naprej, lahko te številke dosežemo v prvem tednu oktobra, je opozorila. "Napovedi niso najboljše, a če bomo vsaj v naslednjih dneh upoštevali ukrepe, bo šlo," je ocenila.
Bo pa svetovalna skupina po besedah Beovićeve vladi predlagala doslednejši nadzor nad omejitvijo zbiranja, izpostavila je primerne razdalje v trgovinah. "To se nam zdi bistveno in mora stopiti v veljavo takoj," je dejala.
Tudi direktor NIJZ-ja Milan Krek je po sestanku svetovalne skupine za POP TV poudaril pomen osnovnih ukrepov – vzdrževanje razdalje, nošenje mask ter umivanje in razkuževanje rok. Ljudi je pozval, naj zaupajo stroki.
V ponedeljek 99 okužb
V ponedeljek so med 2382 testi na novi koronavirus potrdili 99 okužb. V bolnišnicah se zdravi 84 ljudi, 16 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Zaradi koronavirusne bolezni v ponedeljek ni umrl nihče.
Po podatkih sledilnika za covid-19 je aktivno okuženih 1656 ljudi. Do zdaj so okužbo z novim koronavirusom v Sloveniji potrdili pri 5487 ljudeh.
Okužbe po občinah
V Ljubljani so potrdili 10 novih okužb, v Celju šest, pet novih okužb je v občinah Kranj, Škofja Loka, Prevalje, štiri v občinah Domžale, Črna na Koroškem, Žalec, po tri v občinah Ravne na Koroškem, Divača, Ajdovščina, Kočevje. Skupno so sicer nove okužbe potrdili pri ljudeh iz 48 občin.
Največ na novo okuženih (22) je v starostni skupini med 25 in 34 leti, 19 okužb so odkrili tudi v starostni skupini med 45 in 54 leti.
UKC Maribor: Okužba pri štirih zaposlenih
Nove primere okužb so med drugimi potrdili v UKC-ju Ljubljana in UKC-ju Maribor ter v nekaterih manjših bolnišnicah. V UKC-ju Maribor so od petka do ponedeljka potrdili nove okužbe pri štirih zaposlenih ‒ dveh zdravnikih in dveh delavcih v zdravstveni negi s klinike za interno medicino ‒ in štirih bolnikih. Eden od novo odkritih okuženih zdravnikov je delal v UKC-ju Maribor kot gostujoči zdravnik, izvorno pa prihaja iz druge ustanove. 19 zaposlenih je zato dodatno v karanteni.
22 bolnikov je zaradi koronavirusne bolezni hospitaliziranih v mariborski bolnišnici, trije potrebujejo intenzivno nego, je aktualne razmere predstavil direktor bolnišnice Vojko Flis. Bolnike s covidom-19 so s testiranji ugotovili na različnih oddelkih. Po Flisovih besedah sta bila dva okužena bolnika na oddelku za nefrologijo in eden na oddelku za pljučne bolezni. Ena bolnica pa je bila z okužbo z novim koronavirusom v porodnišnici, a je bila že odpuščena iz bolnišnice, je povedal.
Izvor okužbe ni v bolnišnici
Izvor okužb z novim koronavirusom je po dozdajšnjih ugotovitvah zunaj bolnišnice. "Glede na to, da se pojavljajo posamezna žarišča v regiji, prihajajo zaposleni in bolniki v t. i. bele cone brez znakov bolezni, in dokler se neki znaki bolezni ne pokažejo, tega ni mogoče odkriti," je pojasnil Flis.
Kljub velikemu izpadu kadra preostali zdravstveni programi v tem kliničnem centru potekajo naprej. "Vsi oddelki še vedno delajo. Ponovno smo se morali reorganizirati." Da bi morebitne okužbe čim prej ugotovili, stalno izvajajo testiranja.
Na voljo imajo še tri postelje na "navadnem" oddelku in še tri na intenzivni negi. Po Flisovih besedah pa lahko zagotovijo še vsaj 20 mest, kar pomeni, da za zdaj obvladujejo položaj.
Največ hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 je bilo v Sloveniji sicer konec marca, 30. in 31. marca se je v bolnišnicah zdravilo 119 ljudi. Intenzivni oddelki so bili najbolj obremenjeni 10. aprila, ko je intenzivno nego potrebovalo 37 ljudi.
Odziv Sindikata upokojencev Slovenije
Sindikat upokojencev Slovenije ostro nasprotuje uredbi, s katero bi starejšim omejili uporabo javnega prevoza na določene ure, ko je na avtobusih in vlakih manjša gneča. Infrastrukturnega ministra pozivajo k umiku sporne uredbe, če bo sprejeta, pa se bo sindikat obrnil na ustavne sodnike. Prepričani so, da gre za diskriminacijo, uredba pa po njihovem mnenju starejših ne bi zaščitila pred okužbo. V času prometnih konic rojeni pred letom 1960 javnega prevoza ne bi smeli uporabljati, je poročala TV Slovenija.
Anketa: Ljudje maske običajno nosijo
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana so z anketo ugotavljali, kako ljudje upoštevajo odlok o priporočenem oz. obveznem nošenju mask. Devet od desetih vprašanih pravi, da maske vsaj po navadi nosijo tam, kjer so obvezne oziroma priporočene. Skoraj 70 odstotkov se tega vedno drži, četrtina pa maske nosi po navadi. Na drugi strani pa jih je nekaj, ki odloka ne upoštevajo – štiri odstotke vprašanih pravi, da mask običajno ne nosijo, slaba dva odstotka pa si mask nikoli ne nadene. V raziskavi je sodelovalo 713 polnoletnih prebivalcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje