Kljub večjemu številu potrjenih okužb kot v prvem valu epidemije covida-19 so razmere zaradi manjšega števila hospitalizacij še vedno obvladljive, je v nastopu na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji dejal premier Janez Janša. Trenutno smo še v oranžni coni glede na državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljive bolezni, je pojasnil.

Sorodna novica 99 novih okužb, tudi med zaposlenimi v UKC-ju Maribor

Za naprej pa ima vlada po njegovih zagotovilih že izdelane načrte. V naslednjih dneh tako Janša napoveduje javno predstavitev ukrepov, ki bodo v prihodnosti potrebni glede na razvoj dogodkov. Kot ključni parameter je pri tem navedel število zasedenih postelj v slovenskih bolnišnicah in s tem obremenjenost zdravstvenega sistema. V ponedeljek je bilo npr. hospitaliziranih 84 bolnikov s covidom-19, na intenzivni negi pa jih je bilo 16, enajst jih potrebuje pomoč medicinskega ventilatorja.

Janša je ob nekaterih kritikah ravnanja vlade dejal, da se je država spomladi veliko naučila. "Če se ne bi, bi bil položaj danes precej bolj kritičen," je pripomnil. Tudi zdravstvene in socialnovarstvene ustanove so vdor okužb po njegovem mnenju bolje obvladale.

Nekaterih omejitev ne bi bilo, če bi uporabljali aplikacijo

Spomnil je tudi na njegove napovedi, da bomo do učinkovitega cepiva kot družba normalno delovali le, če bomo v tem času široko uporabljali aplikacijo za sledenje okužbam. Janša ugotavlja, da se to ni zgodilo. Še vedno je aplikacija le prostovoljna, kar se po njegovih besedah vidi tudi pri njeni uporabi. Glede na položaj Slovenije sredi stare celine bi takšna aplikacija najbolje delovala, če bi bila vseevropska, je dodal in znova obžaloval, da se Evropski uniji ni uspelo dogovoriti.

Nekateri učinki aplikacije sicer so, a niso takšni, da bi bili alternativa ukrepom, je dodal. Zato nosimo maske, ohranjamo razdaljo in imamo druge omejitve. To sicer sproža javne polemike, a veliko teh omejitev ne bi bilo potrebnih, če bi aplikacijo imeli in če bi obstoječe ukrepe bolj spoštovali, je ocenil.

Janša Slovenijo vidi med 15 najbolj konkurenčnimi državami

Govoril pa je tudi o drugih vladnih načrtih, saj meni, da je ob izboljšanju podpornega okolja skozi debirokratizacijo in boljše delovanje javnega sektorja Slovenija lahko med 15 najbolj konkurenčnimi državami na svetu. Meni, da se gospodarstvo uspešno prilagaja svetovnim trendom. Na nekaterih področjih je celo bolj napredno, ko pa gre za podporno okolje države, pa je zaostanek velik.

Po Janševih besedah je administracija, ki je vlado pričakala marca letos, "najslabša doslej, celo slabša od tiste, ki jo je podedoval Demos od socialističnega izvršnega sveta". Razlog vidi v tem, da se je v javnem sektorju uveljavila nekakšna uravnilovka, zato najboljši kadri odhajajo v gospodarstvo ali tujino. Prvi cilj vlade je tako zmanjšati razliko med gospodarstvom in javnim sektorjem v prilagojenosti na potrebe trenutnega časa. Trenutno potekajo postopki, kako prilagoditi nagrajevanje v javnem sektorju in na ta način spodbuditi obstoječe dobre zaposlene ter nazaj privabiti sposobne Slovence iz tujine.

Državljani bi lahko vlagali v večje državne projekte

Vlada napoveduje tudi debirokratizacijo, zato je ustanovila poseben strateški svet, ki ga vodi davčni strokovnjak Ivan Simič. Ta je pred dnevi predstavil predlog nabora ukrepov. "Če bo vsaj nekaj osnovnega miru do konca mandata," Janša napoveduje, da bo večji del predlogov uresničen.

Prihodnja leta bodo zaznamovali tudi večji infrastrukturni projekti, pri katerih razmišljajo, da bi privabili zasebne vlagatelje ali zanje angažirali del prihrankov državljanov. Se pa Janša zaveda, da je za to treba obnoviti zaupanje v državo, da bodo naložbe v velike projekte varna in donosna naložba.

Temeljite pokojninske reforme ne bo

Na večje strukturne reforme vlada po Janševih besedah gleda realistično in se na primer ne bo lotila temeljite pokojninske reforme, saj čas zanjo ni primeren. Bo pa naredila korake, da se izboljšajo razmere v pokojninski blagajni in razbremeni proračun zaradi staranja prebivalstva. Eden teh korakov je demografski sklad, ki bo sicer sprožil politične pretrese, a Janša verjame, da bo koalicijska zaveza vzdržala tudi na glasovanju v DZ-ju. V prihodnosti bi lahko sklad predali v upravljanje tudi tujim strokovnjakom in ga tako bolj vpeli v globalne kapitalske tokove.