Hudo poškodovanega so v tamkajšnjo bolnišnico pripeljali iz murskosoboške, med pripravami na poseg pa so dobili izvid, da je okužen. Preventivno so v domačo osamitev napotili zdravstvene delavce, ki so bili s poškodovanim v stiku: 23 iz mariborske in 14 zaposlenih iz murskosoboške bolnišnice.

Kot je v izjavi za TV Slovenija pojasnil direktor mariborskega UKC-ja Vojko Flis, je bila težava ta, da je imel ta poškodovanec poškodovane tudi obrazne kosti, krvavel je v nosno votlino in v žrelo. Pri takem bolniku je bris lahko pomešan z njegovo krvjo in rezultati so lahko lažno negativni.

"Bolnik je bil intubiran in je moral iti na respirator, tako da se je samo pojavila izbira, ali gre pri nas v t. i. rdečo cono ali v belo. Če bi ga dali brez vsega v rdečo cono, bi ga dodatno ogrožali, saj nismo vedeli, ali je okužen ali ne. To pomeni, da bi mu vzeli več brisov, na tak način, da smo končno dobili bris brez bolnikove krvi in je potem pokazal, da je okužen. Premestili smo ga v rdeče območje, ves čas smo ravnali, kot da bi bil kužen," je opisal.

Gre že za drugi tovrstni primer, prvi takšen vdor okuženega bolnika v t. i. belo območje, kjer se zdravijo bolniki z drugimi boleznimi, so odkrili v petek. Tudi takrat je bil bolnik ob sprejemu v bolnišnico negativen na testu za covid-19, zato je bil zaradi svoje osnovne bolezni napoten v belo območje. Šele dan pozneje je bil pozitiven, kar po besedah direktorja Flisa kaže na zelo zahrbtno naravo tega virusa.

Flis je dodal, da so bili na tak scenarij pripravljeni, saj zdravstvenih ustanov zaradi narave virusa in testiranj ni mogoče popolnoma zatesniti pred njegovim vdorom. Težava bo predvsem pri nujnih medicinskih stanjih, kjer gre obenem morda tudi za okužbo z novim koronavirusom.

Manj ljudi v bolnišnici, več na intenzivni negi

V štirih bolnišnicah po državi, kjer obravnavajo bolnike s covidom-19, je sicer danes hospitaliziranih skupaj 111 bolnikov, od tega največ v ljubljanskem kliničnem centru. Na enotah intenzivne terapije je 31 bolnikov, sporočajo iz bolnišnic. Včeraj je bilo hospitaliziranih 119 ljudi, od tega 28 na intenzivni negi.

Po zadnjih podatkih je bilo včeraj po 1288 opravljenih testih v Sloveniji potrjenih 39 novih okužb z novim koronavirusom. Hospitaliziranih je 119 bolnikov, od tega jih 31 potrebuje intenzivno nego.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedal uradni govornik vlade za covid-19 Jelko Kacin, je skupno število testiranj preseglo številko 23.000. "Zadnja številka, ki jo imam, je 23.762. Samo včeraj je bilo izvedenih 1288 testiranj, pozitivnih pa je skupaj 841," je najnovejšo statistiko povzel Kacin. Včeraj je bilo potrjenih 39 novih pozitivnih primerov, novi koronavirus pa je zahteval še dve smrtni žrtvi. Med okuženimi je 110 zdravstvenih delavcev.

Spremljajo se tudi podatki o odpustitvah iz bolnišnic. Po Kacinovih navedbah je bilo v ponedeljek iz bolnišnic odpuščenih šest ozdravljenih ljudi, včeraj pa osem. Ob tem je opozoril, da veliko ljudi bolezen preboli doma, zato je statistika lahko varljiva.

Okužba na Dobu se širi, okužena dva zapornika

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je za MMC potrdila, da sta s covidom-19 okuženi osebi, ki na Dobu prestajata zaporno kazen. Kot so pojasnili na upravi, so bili v zavodu za prestajanje zaporni kazni sprejeti vsi ukrepi v povezavi z zdravniško in epidemiološko stroko. Med pravosodnimi policisti ni nobene potrjene okužbe. Vse osebe v karanteni so omejene vsaka na svojo sobo, sicer pa lahko odprejo okna, imajo na voljo medmrežje ter dobivajo po tri obroke hrane in dva topla napitka dnevno.

Ponovljen bris v postojnski karanteni negativen

Ponovljeni bris pri enem od skupno 43 Slovencev, ki so po prihodu iz Španije nastanjeni v karanteni v postojnskem hotelu Epic, je bil negativen, je povedal poveljnik regijskega štaba civilne zaščite Sandi Curk. Tako ostajajo pri dveh okuženih, nihče pa ni potreboval zdravniške oskrbe. Psihično stanje ljudi v karanteni je dobro.

Tudi med 43 nastanjenimi osebami v velenjskem hotelu Paka ni novih okužb s koronavirusom. Vseh devet v torek odvzetih brisov je bilo namreč negativnih, so danes za STA povedali na NIJZ-ju. S koronavirusom sta tako še naprej okuženi dve osebi, ki jima je karantena že podaljšana.

V mariborskem UKC-ju 31 bolnikov, 10 na respiratorjih, v Ljubljani imajo 53 bolnikov

Pozneje so iz mariborskega UKC-ja sporočili, da imajo hospitaliziranih 31 bolnikov, od teh jih je 11 v intenzivni enoti, 10 jih je intubiranih. Trenutno je zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov preventivno v domači osamitvi 77 zaposlenih. Gre za vse zaposlene v tem kliničnem centru, ne zgolj za zdravstveno osebje. V torek so v mariborskem UKC-ju z veseljem prejeli in prevzeli pošiljko desetih medicinskih ventilatorjev, ki jih že pripravljajo za uporabo.

V ljubljanskem kliničnem centru je hospitaliziranih 53 oseb na oddelkih za bolezen covid-19, med njimi jih je 15 v enotah intenzivne nege.

Zdravstveni dom v Kamniku znova odprt

Zdravstveni dom dr. Julija Polca v Kamniku, ki je bil od 20. marca zaprt zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa, je od danes znova odprt, je potrdil direktor doma Sašo Rebolj. Dejal je, da je dom odprt na predlog centra za nalezljive bolezni, vlada je predlog sprejela na torkovi seji.

Po Reboljevih besedah delo poteka tako, kot je potekalo že pred zaprtjem zdravstvenega doma. To pomeni, da je vstop v to zdravstveno ustanovo dovoljen le na podlagi predhodne najave po telefonu. V izrednem nujnem primeru lahko bolniki pozvonijo pri vratih urgence.

V torek aktiviranih skupaj 4133 pripadnikov sil za zaščito in reševanje

Ob epidemiji novega koronavirusa so vsakodnevno aktivirani člani civilne zaščite in drugih organizacij ter številni prostovoljci. V torek je bilo na vseh ravneh angažiranih 4133 pripadnikov sil za zaščito in reševanje, od tega 144 na ravni države, 62 na ravni regije in 3927 na ravni občin, je zapisano v biltenu Centra za obveščanje RS.

Na ravni države sodelujejo štab civilne zaščite, podporne službe, Državni logistični center Roje, Karitas in drugi. Na regionalni ravni so vpeti štab civilne zaščite, podpora in logistika, na ravni občin pa občinski štabi civilne zaščite, občine, gasilske enote, Rdeči križ Slovenije, javne službe in drugi. V biltenu v poročilu o izvedenih dejavnostih med drugim poudarjajo redno delitev zaščitne osebne varovalne opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev po prioriteti ter zbiranje podatkov o nastanitvenih kapacitetah za morebitno nastanitev bolnikov, zdravnikov, policistov in vojakov, oseb, ki bodo sprejete v karanteno, in oseb, ki bodo po končanem zdravljenju odpuščene iz bolnišnic.

Zbirajo tudi ponudbe za dobavo zaščitne opreme in podatke o donacijah ter urejajo mednarodne prevoze zaščitne opreme, pregledujejo pobude prostovoljcev za vključitev v dejavnosti civilne zaščite in Slovenske vojske ter usklajujejo tudi oskrbo in pomoč ranljivim skupinam oziroma tistim, ki jo potrebujejo.

Vlada zamenjala predstavnike ustanovitelja v svetu NIJZ-ja

Vlada je na dopisni seji razrešila še tri člane sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so bili tja imenovani kot predstavniki vlade. Na njihovo mesto je za preostanek mandata, do 5. marca 2022, imenovala Roka Tavčarja, Mateja Forteja in Matjaža Vrtovca. S tem so zamenjani vsi štirje predstavniki vlade v svetu. Vlada je na današnji dopisni seji razrešila Branka Bregarja, Blanko Česnik Wolf in Tomaža Rusimoviča. Že 17. marca pa je razrešila Tatjano Lejko Zupanc in namesto nje imenovala Matejo Lesar.

Kot so zapisali v sporočilu po današnji seji, je razrešitev članov v skladu z določbo protokola o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki določa, da se predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda lahko razreši na predlog ministra. Svet NIJZ-ja je sicer najvišji organ, ki nadzira in usmerja delovanje inštituta. V njem so štirje predstavniki vlade, dva predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in en predstavnik zaposlenih. Svet izbira tudi direktorja NIJZ-ja, k imenovanju katerega pa mora dati soglasje vlada.

Sorodna novica Zaradi obveznega razkuževanja tudi po 50 evrov višje mesečne položnice?

Dosedanji svet je po odstavitvi Nine Pirnat 20. marca za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Ivana Eržena. Ta je bil v teh dneh kritičen do zaostrovanja omejevalnih ukrepov za boj proti novemu koronavirusu, za katerega se je odločila vlada. Kot epidemiolog s strokovnega vidika take poteze ne more zagovarjati, je dejal v pogovoru za Mladino. Po njegovih besedah vlada pri presojanju najnovejših ukrepov inštituta ni prosila za mnenje. Neprimerno se mu zdi tudi navodilo o razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah.

Brezplačni videoposveti z zdravniki

Zaradi epidemije imajo dostop do zdravnika le nujni bolniki. Da bi bilo poskrbljeno tudi za ljudi z drugimi, manjšimi zdravstvenimi težavami, so nekateri zdravniki po vzoru iz tujine omogočili posvete z bolniki tudi po videozvezi. Bolnik si lahko na spletni strani www.nyd.care najprej izbere zdravnika, nato prost termin, na koncu izpolni še vprašalnik, da se lahko zdravnik na posvet pripravi.

Kot poroča novinarka Rajka Vignjević Pupovac, posvet po videozvezi omogoča bolniku, da zdravniku pokaže na primer otečeno koleno, vneto oko ali izpuščaj, zdravnik pa mu tako lahko lažje svetuje. Lucija Antolič, specializantka medicine dela, prometa in športa, pravi: "Ljudje kličejo tudi zaradi dlje časa trajajočih bolečin in včasih zadostuje le, da jih pomirimo." V primeru hujših težav bolniku svetujejo, naj pokliče osebnega zdravnika. Zdravniki na daljavo lahko namreč samo svetujejo, ne morejo pa predpisovati zdravil.

Bolnikom pomaga 40 zdravnikov in zobozdravnikov, imajo nevrologe, ortopede, fizioterapevte, ginekologa, psihologa. Največ je zanimanja po družinskih zdravnikih, zelo pogosto želijo bolniki tudi nasvet ortopeda ali fizioterapevta. Videoposvete so začeli izvajati pred osmimi dnevi, do zdaj so jih opravili več kot 100. Boštjan Antolič, vodja spletne platforme NYD za brezplačne videoklice z zdravniki, poziva vse zdravnike, ki imajo čas, naj se jim pridružijo. Dobrodošli so vsi zdravstveni delavci, ki jim čas to dopušča in bi želeli brezplačno pomagati ljudem, zadostuje že nekaj ur na teden. Bolnike, ki imajo kakršne koli težave, pa vabijo, da se prijavijo na videoposvet.