Pri izplačevanju dodatkov v policiji in vojski se je odprlo več polemik in vprašanj. V Sindikatu vojakov opozarjajo, da vojak in policist, ki ves čas skupaj delata pri varovanju državne meje, prejmeta različno plačilo. Foto: BoBo
Pri izplačevanju dodatkov v policiji in vojski se je odprlo več polemik in vprašanj. V Sindikatu vojakov opozarjajo, da vojak in policist, ki ves čas skupaj delata pri varovanju državne meje, prejmeta različno plačilo. Foto: BoBo

Zaposleni v javnem sektorju lahko za delo v epidemiji dobijo dva dodatka: skladno s kolektivno pogodbo za javni sektor dodatek za delo v rizičnih razmerah v vrednosti 65 odstotkov urne postavke osnovne plače in na podlagi interventnega zakona dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Iz naslova obeh dodatkov skupaj lahko zaposleni v javnem sektorju dobi največ 100 odstotkov urne postavke dodatka.

Sorodna novica "S človeško gesto je zbrani množici pokazal, da naloge opravljamo zaradi ljudi"

Kot so pojasnili na policiji, so pri aprilski plači dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor izplačali 7435 zaposlenim, in sicer skupaj 3.543.928 evrov, kar vključuje tudi pripadajoče prispevke od dodatkov, ki jih plačuje delodajalec (bruto bruto). Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi interventnega zakona za marec je 7371 zaposlenih dobilo za opravljene ure dela v službi in 1507 za opravljene ure dela od doma, skupaj so iz tega naslova izplačali 1.716.470 evrov s pripadajočimi obveznostmi delodajalca.

V vojski je po podatkih, ki so jih posredovali z ministrstva za obrambo, dodatek na podlagi kolektivne pogodbe za marec dobilo 5221 pripadnikov. Skupna vrednost izplačil je znašala 667.825 evrov bruto. Dodatek na podlagi interventnega zakona pa je dobilo 5274 pripadnikov, in sicer v skupni vrednosti 510.923 evrov bruto.

Najvišja izplačana zneska iz dodatkov okoli dva tisočaka

V policiji je vsaj enega od dodatkov za marec prejelo 7488 zaposlenih oziroma 91 odstotkov vseh. Kot so pojasnili, so za enako obravnavo javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve dela in naloge, ki jih opravljajo v nevarnih razmerah, razdelili v pet skupin. "Pogoj za evidentiranje in obračun dodatkov je uvrstitev pripadnika v skupino glede na stopnjo izpostavljenosti tveganju po pretežno opravljeni delovni obvezi v mesecu," so navedli tudi na ministrstvu za obrambo, kjer so pojasnili, da je za marec izplačilo dobilo 83 odstotkov pripadnikov Slovenske vojske.

Posamezen javni uslužbenec policije je za marec iz naslova obeh dodatkov skupaj v povprečju prejel 570,88 evra bruto oz. 354,86 evra neto. Najvišji znesek za marec pa je znašal 1969,72 evra bruto. V vojski je dodatek po kolektivni pogodbi za javni sektor za marec znašal povprečno 125 evrov bruto, dodatek po interventnem zakonu pa 98 evrov bruto. Najvišji znesek iz naslova obeh dodatkov skupaj je bil 2280 evrov bruto.

Posamezen javni uslužbenec policije je za marec iz naslova obeh dodatkov skupaj v povprečju prejel 570,88 evra bruto oz. 354,86 evra neto. Foto: BoBo
Posamezen javni uslužbenec policije je za marec iz naslova obeh dodatkov skupaj v povprečju prejel 570,88 evra bruto oz. 354,86 evra neto. Foto: BoBo

Dodatka za april bodo zaposleni v policiji dobili pri plači za maj. Dodatki, ki so vezani na dejansko opravljene ure dela, se namreč obračunajo za pretekli mesec, so pojasnili na policiji. Predvidoma 5. junija bodo dodatki za april po napovedih obrambnega ministrstva izplačani tudi v vojski.

Različno mnenje policijskih sindikatov

V Sindikatu policistov Slovenije menijo, da je notranje ministrstvo glede na sredstva, ki jih je prejelo od vlade, korektno pristopilo k metodologiji razdelitve teh sredstev zaposlenim in bodo oba dodatka prejeli vsi uslužbenci policije, ki so do tega upravičeni, "v največjem in pretežnem deležu policistke in policisti, ki so izvajali naloge na najbolj kritičnih lokacijah in so bili med najbolj izpostavljenimi skupinami zaposlenih".

V Policijskem sindikatu Slovenije so po drugi strani kritični do meril, na podlagi katerih so bile določene skupine za določitev višine izplačila obeh dodatkov. Menijo, da dodelitev dodatkov ne odraža dejanskega stanja izpostavljenosti nekaterih uslužbencev rizičnim razmeram oz. nevarnostim in posebnim obremenitvam. Toda kot pravijo, celovitih podatkov o izplačilih še nimajo, in so zanje zaprosili.

"Pripadnikom vojske dosti manj od pričakovanega"

Nejasnosti je očitno kar nekaj tudi v vojski. V Sindikatu vojakov Slovenije opažajo, da se pripadnikom dodatki izplačujejo "zelo različno" in da dobivajo "dosti manj od pričakovanega", po njihovih navedbah pa je najhuje, da vojak in policist, ki ves čas skupaj delata pri varovanju državne meje, prejmeta različno plačilo.

V Sindikatu vojakov Slovenije bodo po končani epidemiji sprožili kolektivni spor – tožbo za izplačilo razlike dodatka od že izplačanega do 65 odstotkov za vse, ki so delali. Foto: BoBo
V Sindikatu vojakov Slovenije bodo po končani epidemiji sprožili kolektivni spor – tožbo za izplačilo razlike dodatka od že izplačanega do 65 odstotkov za vse, ki so delali. Foto: BoBo

Za nekatera pojasnila so se po izplačilu dodatkov na obrambno ministrstvo obrnili tudi v Sindikatu ministrstva za obrambo ter med drugim zaprosili za merila za določitev višine dodatkov ter pojasnilo, kako se bodo dodatki upoštevali za vojake na delu v tujini. Kot je razvidno iz odgovora, objavljenega na spletnih straneh sindikata, jim bodo usmeritve za napotene v tujino posredovali, ko bodo oblikovane v posebnem dokumentu.

Sicer pa v sindikatih tudi ob prvih izplačilih dodatkov opozarjajo na po njihovem nezakonito razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah iz kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot napovedujejo v Sindikatu vojakov Slovenije, bodo po končani epidemiji sprožili kolektivni spor – tožbo za izplačilo razlike dodatka od že izplačanega do 65 odstotkov za vse, ki so delali. Da bo razliko po vsej verjetnosti treba iskati po sodni poti, pravijo tudi v Sindikatu policistov Slovenije.

Izplačila dodatkov v teh dneh dobivajo tudi drugod v javnem sektorju. A na podatke o izplačilih v posameznih dejavnostih in v celotnem javnem sektorju bo treba še nekoliko počakati, da proračunski uporabniki v informacijski sistem posredujejo podatke.