T. i. reprodukcijsko število je zdrsnilo precej pod ena – posamezni okuženi v povprečju okuži precej manj kot enega novega bolnika, je razložila na dopoldanski novinarski konferenci.

Kot pravi, je to očitno posledica sorazmerno majhnega števila okuženih trenutno v populaciji, učinkovitih ukrepov ob pravem času in zelo skrbnega terenskega dela epidemiologov, ki primer raziščejo in s karantenami zamejijo stike. Večina zbolelih je posledica stikov znanih okuženih. Brez znanega stika gre za okužbe, vnesene iz tujine.

En novookuženi, brez umrlih

V ponedeljek so sicer naredili 1.182 testov in potrdili eno novo okužbo, umrl ni noben bolnik, tako da število smrti ostaja pri 102. V bolnišnici se je zdravilo še 40 bolnikov s covidom-19, devet jih je potrebovalo intenzivno nego.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zdravijo 18 bolnikov s covidom-19, kar je eden več kot dan prej, intenzivno zdravljenje potrebujejo trije. Število bolnikov s covidom-19 je v mariborskem kliničnem centru nespremenjeno, in sicer 17, pet jih potrebuje intenzivno nego.

Počakati je treba še ta teden

Če bodo konec tedna razmere ostale enake, bomo lahko pri sproščanju ukrepov bistveno pogumnejši, blizu je normalizacija življenja na skoraj vseh področjih, je zatrdila Beovićeva.

Ob tem pa opozorila, da mora vsako sproščanje spremljati tudi spremenjeno vedenje. "Ne dihajte v sogovornika brez maske, ne kašljajte v drugega človeka, ne prenašajte virusa z umazanimi rokami," je poudarila.

Kot pravi, prvi kazalniki kažejo, da bo odpiranje šolstva kar varno, skrbita pa dve stvari: odpiranje meja in zmogljivost zdravstvenega sistema v primeru drugega vala okužb, pri čemer ne gre toliko za opremo (npr. za število medicinskih ventilatorjev), ampak za fizični prostor v močno zastarelih zgradbah in predvsem kader.

Glede mejnih protokolov se še usklajujejo

Za zajezitev epidemije bo nujno tudi usklajeno delovanje z drugimi državami. Kot je poudarila Beovićeva, mora biti odpiranje meja znotraj EU-ja soglasno in na začetku omejeno na države s primerljivim tveganjem. "Tveganje za okužbo z novim koronavirusom pa se ne odraža samo v številu obolelih, ampak tudi v tem, kako posamezna država epidemijo obvladuje," je pojasnila infektologinja.

V Sloveniji je gotovo največ zanimanja za odhode na sosednjo Hrvaško. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se trenutno pogovarja s sorodno hrvaško institucijo o tveganju za ponovno širjenje okužb v primeru odprtja mej. Na podlagi tega bodo po Kacinovih besedah odločali o tveganju in ukrepih, ki jih bo treba implementirati. Usklajevanje bo potekalo tudi z ministrstvoma za notranje zadeve in zdravstvo ter policijo. Ko bo dogovor dosežen, ga bo treba potrditi na ravni slovenske in hrvaške vlade, nato pa navodila za izvajanje naložiti slovenski in hrvaški policiji, je pojasnil Kacin.

Beovićeva je še spomnila, da je v Sloveniji za potnike iz tujine še vedno določena sedemdnevna karantena, čeprav je inkubacijska doba covida-19 14 dni. Potnike ob koncu enotedenske karantene testirajo na morebitno okužbo. Po njenih besedah s tem ravno ujamejo čas, ko se virus že izloča, oseba pa še ni zbolela. "Če je to potovanje želja posameznika, je razumljivo, da je ta test po zaključku njegova odgovornost in strošek," je še pripomnila.

Kot je opozorila, tak način potrjevanja okužb ni primeren v primeru visokorizičnih tesnih stikov z okuženo osebo. Pri takih stikih je verjetnost, da bo oseba zbolela, bistveno večja in je osebo treba opazovati 14 dni.