Uporaba mobilnih aplikacij za sledenje koronavirusu mora biti prostovoljna, časovno omejena, medsebojno povezljiva, dostopna in kibernetsko varna. Temeljiti mora na "tehnologijah, prijaznih do zasebnosti", anonimiziranih podatkih in znanstvenih usmeritvah.
V Evropski komisiji so poudarili, da uporaba podatkov o lokaciji posameznika pri tem ni potrebna in da je ne priporočajo. Bi pa aplikacije pomagale zdravstvenim oblastem pri sledenju stikom, kar je ključno za prekinitev verig prenosa.
Aplikacije naj bi torej ljudi, ki so bili določen čas v bližini okužene osebe, opozarjale, naj se testirajo ali samoosamijo, ne da bi razkrile identiteto okužene osebe. Temeljile naj bi na tehnologiji Bluetooth, ki ne omogoča sledenja lokacijan posameznikov. Delovale naj bi tudi čezmejno.
Breton: Aplikacije kot del strategije za opuščanje ukrepov
Mobilno sledenje okužbi naj bi olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov zaradi pandemije. "Aplikacije za sledenje stikom za omejitev širjenja koronavirusa so lahko koristne, še zlasti kot del izhodnih strategij članic," je izpostavil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.
Ob tem poudarja, da morajo biti aplikacije povsem skladne z evropskimi pravili o varstvu podatkov in zasebnosti in da jih je treba uporabljati v tesnem sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi in ob njihovi odobritvi. Javne zdravstvene oblasti bodo do konca meseca ocenile učinkovitost aplikacij na nacionalni in čezmejni ravni.
PEPP-PT – programsko orodje za enotno evropsko aplikacijo
Skupina zdravstvenih, tehnoloških in pravnih strokovnjakov pod okriljem osmih držav je v Švici v sklopu iniciative Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing (PEPP-PT) razvila orodja za razvoj aplikacij, ki jih bodo delili z vsemi zainteresiranimi državami in razvijalci programske opreme. Trdijo, da njihova orodja spoštujejo zasebnost, saj ne uporabljajo geolokacije, telefonske številke in stalnega naslova uporabnika. Več evropskih držav je že nakazalo uporabo storitve.
Bodo ukrepi ostali tudi po pandemiji?
Kritiki tehnologije sledenja stikov med ljudmi pri tem opozarjajo na neodgovorjena vprašanja. "Veliko vprašanje je, do kdaj bodo sledilni ukrepi v veljavi in kaj se bo zgodilo z zbranimi podatki, ko bo ukrepov konec?" je za Euronews pomisleke izrazil Paul Jordan, izvršni direktor Mednarodnega združenja strokovnjakov za zasebnost (IAPP).
Spomnil je, da številni varnostni ukrepi po napadu na ZDA 11. septembra 2001, denimo na letališčih, veljajo še danes.
Države članice bodo do konca maja poročale o svojem ukrepanju glede pandemije in zagotovile pregled svojih ukrepov drugim članicam in Evropski komisiji, ki bo ocenila napredek in ves čas krize objavljala redna poročila. Prvega bo objavila junija. V njem bo priporočila dodatno ukrepanje ali odpravo ukrepov, ki ne bi bili več potrebni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje