Evropske države po vzoru Kitajske, Južne Koreje in Singapurja vse bolj uporabljajo digitalne tehnologije, da bi spremljale gibanje državljanov v času pandemije covida-19.
Evropska unija v nasprotju z azijskimi državami po besedah voditeljev visoko ceni pravico do zasebnosti, ob tem pa je zakonsko podvržena splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
Kmalu sledenje naših stikov z aplikacijo?
Evropski razvijalci programske opreme bodo prihodnjo sredo predstavili programsko kodo za mobilno aplikacijo PEPP-PT. Aplikacija bo prek Bluetootha zaznala vsako zbližanje mobilnikov in njihovih lastnikov ter na ta način beležila vse stike posameznikov. Nato bo v primeru okužbe s SARS-CoV-2 obvestila vse stike okuženega v dneh pred potrditvijo okužbe.
Pri razvoju aplikacije je sodelovalo osem evropskih držav, vendar bo na voljo vsem. Razvijalci trdijo, da ohranja visoke etične standarde in pravico do zasebnosti.
Organizacija Evropske digitalne pravice (EDRi) kljub temu opozarja na številne potencialne nevarnosti, kot so dolgotrajno shranjevanje podatkov, deljenje podatkov z varnostnimi organi, diskriminacija okuženih in možnost zlorabe, je za MMC pomisleke predstavil Diego Naranjo iz bruseljske organizacije Evropske digitalne pravice (EDRi).
Evropska komisija pridobila podatke iz osmih držav
Evropska komisija je ločeno od projekta razvoja aplikacije PEPP-PT, nad katerim bedi švicarska nevladna organizacija, dobila privoljenje osmih velikih mobilnih operaterjev iz Francije, Italije, Španije, Nemčije in nordijskih držav, da bodo s pristojnimi podelili anonimizirane podatke o gibanju svojih prebivalcev. Podatki naj bi komisiji pomagali razvozlati trende širjenja okužbe.
Nekaj držav sledi gibanju od začetka pandemije
Številne države ob tem sprejemajo tudi suverene ukrepe. Četica evropskih držav – med njimi Italija, Španija, Avstrija in Nemčija – spremlja gibanje prebivalcev prek lokacije mobilnih telefonov. Vlade in operaterji trdijo, da so podatki anonimizirani in zbirni ter da zaradi tega ne prihaja do kršitev GDPR-ja.
Svoje je dodal še Google, ki je nedavno razkril podatke za 131 držav o obisku na javnih površinah, podatke pa je pridobil s spremljanjem lokacij mobilnih telefonov, na katerih so uporabniki dovolili beleženje zgodovine lokacij (Location History).
Poljska: Telefon vedno v rokah
Pregled po državah začenjamo s Poljsko, ki sicer ne sledi gibanju vseh državljanov, tistim v obvezni karanteni pa je odredila, da morajo imeti mobilni telefon ves čas pri sebi.
Njihovo upoštevanje samoizolacije namreč nadzirajo z mobilno aplikacijo, ki je bila ob uvedbi 19. marca še prostovoljna, zdaj pa je za ljudi v karanteni postala obvezna.
Ob začetku izolacije si morajo Poljaki na telefone namestiti aplikacijo in v sistem vnesti svojo fotografijo. Nato morajo imeti vseh 14 dni telefon ves čas ob sebi – saj jim lahko pristojne službe kadarkoli pošljejo SMS, na katerega morajo v 20 minutah odgovoriti s sebkom. Kazen za kršitev? Tisoč evrov oz. 5000 zlotov.
Kršitve nemogoče: spremljanje lokacije in analiza sebkov
Sistem fotografijo preveri s tehnologijo prepoznavanja obraza. Sočasno aplikacija ves čas spremlja tudi lokacijo. Poljska vlada trdi, da naj bi sistem omogočil manj nenapovedanih obiskov policistov na domu. Vendar so uporabniki aplikacije za Politico povedali, da jih policija vseeno obiskuje.
Ni popolnoma jasno, kako bo Poljska vlada ljudi prisilila v uporabo aplikacije. Tiskovni predstavnik poljske vlade je ob tem priznal, da bodo dovolili izjeme za ljudi brez dostopa do interneta ali pametnega mobilnega telefona.
Slovaška: "GDPR-ja ne bo mogoče popolnoma upoštevati"
Slovaški parlament je 25. februarja po nujnem postopku potrdil spremembo zakona, ki državi v času pandemije omogoča dostop do podatkov na mobilnih telefonih vseh državljanov. Premier Igor Matovič je pred sprejetjem zakonodaje opozoril, da bodo v času krize morali začasno odložiti spoštovanje nekaterih določil splošne uredbe EU-ja o varstvu podatkov (GDPR).
Vlada trdi, da bodo nadzorovali le ljudi v obvezni karanteni in s tem nadzorovali kršitve. Ukrep predvideva tudi, da če bi bil posameznik pozitiven na testu za covidom-19, bi ljudje, ki so bili v stiku z njim, dobili obvestilo. Sprva je vlada želela pridobiti tudi dostop do SMS sporočil in telefonskih klicev okuženih, vendar je opozicija dopolnilo blokirala, saj gre za vohunjenje.
Sledenje lokaciji mobilnikov
Vlade številnih držav po Evropi – Avstrije, Belgije, Estonije, Nemčije, Italije, Španije in Švice – medtem že spremljajo gibanje prebivalcev, podatke pa jim priskrbijo mobilni operaterji. Vlade in operaterji trdijo, da so podatki anonimizirani in zbrani množično, zaradi česar naj ne bi prihajalo do kršitev GDPR-ja.
Španija: Cilj je analizirati vpliv ukrepov na gibanje
Nazadnje so ukrep uvedli v Španiji, eni izmed najhuje prizadetih držav v Evropi, ko je vlada 2. aprila napovedala sledenje gibanju vseh državljanov preko mobilnih telefonov. Španska vlada trdi, da so podatki popolnoma anonimni, cilj pa je "analizirati vpliv ukrepov na gibanje ljudi in ugotoviti, ali se gibanje ljudi po državi zmanjšuje ali povečuje".
Študijo DataCovid bo izvedel španski statistični urad INE v sodelovanju z glavnimi telekomunikacijskimi operaterji v državi. Španska vlada je decembra že preizkusila sistem sledenja državljanom v sodelovanju z operaterji.
V Lombardiji za 60 odstotkov manj zapuščanja domov
V najhuje prizadeti Italiji so vodilni operaterji Telecom Italia, Vodafone in WindTre oblastem ponudili anonimizirane in zbirne podatke o gibanju državljanov v času epidemije.
V žarišču izbruha, pokrajini Lombardija, oblasti s podatki spremljajo, koliko ljudi upošteva strogo karanteno. Med 21. februarjem, ko so odkrili prvi primer na območju Codogna, in 18. marcem, se je gibanje na območjih, ki so od domovanj oddaljena več kot 500 metrov, zmanjšalo za 60 odstotkov, navaja Reuters.
Belgija obljublja brisanje podatkov
V Belgiji vlada s podatki mobilnih operaterjev sledi gibanju prebivalcev že od 11. marca. Oblasti trdijo, da podatke izbrišejo, "ko jih ne potrebujejo več", navaja Bussiness Insider.
Avstrija: Več ljudi ostaja v bližini doma
Glavni avstrijski operater Telekom Austria AG je z vlado začel lokacijske podatke deliti 17. marca. Prejšnji teden je v premeru enega kilometra okoli svojega domovanja ostalo 57 odstotkov Avstrijcev, pred uvedbo karantene je ta delež znašal 27 odstotkov, navaja Wall Street Journal.
Švica: Nadziranje večjih zbiranj na javnih mestih
Švicarsko telekomunikacijsko podjetje Swisscom bo na podlagi geolokacije vlado obveščal o zbiranju več kot 20 ljudi na najmanj stotih kvadratnih metrih javnih površin, vendar bodo vlado obveščali retrospektivno oziroma s 24-urno zamudo.
Sledenju gibanja prebivalcev so naklonjeni denimo tudi na Nizozemskem in na Hrvaškem, a ukrepa za zdaj še niso uvedli.
V Srbiji je predsednik Aleksandar Vučić večkrat dejal, da nadzirajo gibanje prebivalcev, še posebej tistih, ki so prišli v državo med epidemijo.
Bolgarija: Policijski dostop do mobilnih podatkov brez naloga
Bolgarske oblaste so medtem policiji dodelile pristojnost, da lahko sledi mobilni lokaciji ter spletnim dejavnostim državljanov brez sodnega naloga.
Vsi našteti ukrepi so suverene odločitve posameznih držav, Evropska unija si medtem prizadeva najti tehnološke rešitve na nadnacionalni ravni, pri čemer izpostavljajo pomembnost ohranitve visoke stopnje zasebnosti državljanov.
Osem velikih operaterjev predalo podatke Bruslju
Telekomunikacijski operaterji v Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji in nordijskih državah so odobrili prošnjo evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona in bodo podatke o lokacijah uporabnikov mobilnih telefonov delili z Evropsko komisijo, katere strokovnjaki bodo na podlagi podatkov analizirali širjenje virusa.
Cilj Evropske komisije je sodelovati s po enim operaterjem iz vsake države članice. "Namen je analizirati vzorce mobilnosti, pa tudi učinek ukrepov v posameznih državah za omejevanje družbenih stikov na intenziteto stikov in s tem tveganje okužbe," je 27. marca v Bruslju pojasnil govorec komisije Johannes Bahrke.
PEPP-PT - aplikacija za sledenje stikom po Evropi
Evropski tehnološki strokovnjaki trdijo, da so razvili način za omejevanje širjenja SARS-CoV-2 z mobilnimi telefoni, ki naj bi ohranjal visoke etične standarde in zasebnost uporabnikov.
Projekt Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing (PEPP-PT) je nastal v sodelovanju Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Španije. V sredo bodo razkrili programsko kodo za aplikacijo. Sodelujoči partnerji k uporabi vabijo tudi druge evropske in svetovne države.
Aplikacija učinkovita, ko jo uporablja 60 odstotkov populacije
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi za učinkovito preprečevanje širjenja okužbe aplikacijo moralo uporabljati 60 odstotkov prebivalstva. Razvijalci ob tem vztrajajo, da bo uporaba aplikacije v skladu z evropskimi načeli prostovoljna. Vodja inštituta Robert Koch je že namignil, da bo Nemčija aplikacijo kmalu začela uporabljati.
Nova mobilna aplikacija prek Bluetootha poveže mobilne telefone v neposredni bližini in s tem beleži vse stike posameznega uporabnika. V primeru, da pri enem izmed uporabnikov potrdijo okužbo, aplikacija s SMS sporočilom obvesti vse ljudi, ki so bili v dneh pred okužbo v njegovi neposredni bližini.
Podobne aplikacije za sledenje okuženim in njihovim stikom ločeno razvijajo tudi Združeno kraljestvo, Francija, Češka in Norveška.
Razvijalci nove programske opreme trdijo, da so vključili zaščitne ukrepe za enkripcijo podatkov in anonimizacijo, s čimer naj bi bila aplikacija varna pred zlorabo tretjih oseb ali državnih vlad. Telefoni si podatkov naj ne bi izmenjevali neposredno, uporabniška imena pa se bodo pogosto spreminjala, piše Politico.
EDRi: Nujen nadzor za varnost in zasebnost
Diego Naranjo iz bruseljske organizacije Evropske digitalne pravice (EDRi) je za MMC poudaril, da morajo biti aplikacije, ki jih ponujajo javni organi, pod vsaj tako strogim nadzorom institucij, kot je dostop do podatkov mobilnih operaterjev. "Podatkov o lokaciji ni mogoče anonimizirati, če odstranite samo uporabniško in telefonsko številko, zato je zagotovitev združevanja analiziranih podatkov (agregacije) nad določenim najnižjim pragom ključnega pomena, da se prepreči tveganje ponovne identifikacije," Naranjo izraža pomisleke EDRi-ja.
Skupine za digitalne pravice si ob tem prizadevajo tudi za strogo omejitev namena uporabe in časovno omejitev shranjenih podatkov: "Če bodo ti podatki res shranjeni brez identifikacije osebe, vsekakor ne smejo biti shranjeni dlje, kot sicer priporočajo zdravstvene institucije." Naranjo ob tem spominja, da Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da moramo ohraniti tako zdravje kot tudi zasebnost.
LQDN: Odgovornost za širjenje virusa ni odvisna le od posameznikov
Benoît Piédallu iz francoske nevladne organizacije za človekove pravice La Quadrature Du Net (LQDN) je še bolj oster do uvajanja digitalnih tehnologij. Poudarja, da so za širjenje novega koronavirusa odgovorne tudi državne oblasti z napačnimi ukrepi, zdaj pa želijo nadzirati gibanje in socialne stike med ljudmi.
Navede primer Francije, kjer so kljub zavedanju nevarnosti širjenja SARS-CoV-2 izvedli prvi krog županskih volitev in oklevali z zaprtjem šol.
"Ni čarobnega digitalnega orodja za popravo teh političnih napak," pravi Piédallu, ki je izrazil tudi pomislek, da države po koncu grožnje koronavirusa ne bodo prenehale z izvajanjem mobilnega nadzora: "Če bomo začeli uporabljati nekaj teh orodij, se bojim, da bo vsaj del njih ostal tudi v prihodnje".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje