Kot je za TV Slovenija poročal Gregor Drnovšek, gre usklajevanje drugega protikoronskega svežnja h koncu, a vse stvari tudi znotraj vlade še niso povsem zaprte. Jutri bodo predsedniki koalicijskih strank predlagane ukrepe drugega svežnja najprej predstavili vodjem poslanskih skupin, nekoliko pozneje pa še vsem koalicijskim poslancem. Gospodarski minister in predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je v petek dejal, da če je bil prvi sveženj ukrepov namenjen preživetju, je drugi namenjen zagotavljanju likvidnosti podjetij po tem, ko se bodo začele omejitve rahljati. Meni, da bo najtežje zagnati turistični sektor, ki je močno odvisen od tujih gostov. Predvideva se tudi višja povprečnina za slovenske občine.
Predlogi NSi-ja gredo predvsem v dve smeri: za gospodarstvo so predlagali moratorij za plačilo lizingov, pa tudi subvencijo najemnin poslovnih prostorov – ta del v koaliciji sicer še ni povsem usklajen. Na področju sociale v stranki NSi predlagajo, da se v sveženj vključijo tudi nadomestila za brezposelne, ki izgubijo službo v času epidemije, pa za družine otrok s posebnimi potrebami, izredne študente in druge – večina teh predlogov je po poročanju Drnovška že dobila zeleno luč. V DeSUS-u so sicer dejavneje sodelovali pri pripravi prvega svežnja, v tem drugem so se tako zavzeli predvsem za popravek iz prvega svežnja – izredni enkratni dodatek naj bi tako dobile tudi kmečke ženske.
Pričakuje se, da bo sveženj nato dokončno pripravljen in na vladi potrjen v torek, takoj zatem ga bo poslala tudi v državni zbor. Po načrtu vlade bo drugi protikoronski sveženj v državnem zboru tako po nujnem postopku sprejet še pred koncem aprila, najverjetneje na izredni seji 28. aprila – o tem bo v sredo razpravljal kolegij predsednika državnega zbora.
Posledice tudi za zdravstveno blagajno
Določene dopolnitve pričakuje tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki opozarja, da je delovanje zdravstvenega sistema lahko resno ogroženo, če interventna zakonodaja ne bo zagotovila finančne stabilnosti. Posledice epidemije bo namreč zelo občutila tudi zdravstvena blagajna.
Kot je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš, se bodo na eni strani precej povečali odhodki, tako zaradi novega načina dela in novih storitev kot tudi občutnega povečanja bolniških odsotnosti, ki jih v tem času že od prvega dne dalje plačuje ZZZS, kar pomeni okoli 30 milijonov dodatnih stroškov na mesec. Po drugi strani bo po prvih ocenah samo letos za okoli 200 milijonov manj vplačanih prispevkov, ki so skorajda izključni vir za financiranje zdravstvenih storitev.
Od učinkovitosti zdravstva odvisna celotna družba
"Tako da bo primanjkljaj na prihodkovni strani okoli 215 milijonov, medtem ko vidimo, da bo razkorak med prihodki in odhodki ZZZS-ja vsaj 100 milijonov evrov v letošnjem letu. To je tisto, kar pričakujemo, da bi se moralo pokriti iz proračunske rezerve," je za Radio Slovenija povedal generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj. Čeprav ima ZZZS 35 milijonov rezerv, bo brez državne pomoči delovanje zdravstvenega sistema ogroženo, opozarja prvi mož zdravstvene blagajne, zato upa, da bo vlada pri obravnavi drugega svežnja pomoči vendarle upoštevala njihove predloge.
"Zdaj v drugem svežnju predlagamo znova te ukrepe, ki smo jih že prvič, smo jih tudi prilagodili in upamo, da bo tokrat vendarle posluh in bodo sprejeli ustrezne ukrepe za finančno stabilnost slovenskega zdravstva," je povedal Sušelj, ki ob tem svari, da je že zdaj tudi nujen razmislek, kako naprej, saj epidemija prinaša cel kup sprememb. "In če se ne bomo pravi čas organizirali, kako naprej, mislim, da bomo še podaljšali čakalne vrste in vse, kar sledi temu, večji bosta umrljivost, večja obolevnost," je dejal. Dodal je, da so zato nujna vlaganja v zdravstvo, predvsem pa se je treba zavedati, da je od učinkovitosti zdravstva odvisno, kako bosta celotna družba in gospodarstvo delovala jutri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje