Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so znova pokazale svoj odnos do revnejših in zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo v ne samo še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno?

Kdaj bodo revnejše države dobile večji delež odmerkov? Prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Ghebreyesus je neenake možnosti dostopa do cepiv, ki so jih nemudoma pograbile bogatejše države, označil za katastrofalno moralno napako: "Takšna dejanja bodo le podaljšala pandemijo, omejitve, trpljenje ljudi, pa tudi gospodarsko okrevanje."

Trgovanje s cepivi je tudi trgovanje z vplivom, to najuspešnejše izkoriščata Rusija in Kitajska. Kam nas lahko pripelje vojna za cepiva? Odgovore iščemo v tokratni epizodi Kronike+, podkasta informativnega programa Radia Slovenija.

Jerala: Razočaran sem nad Evropsko unijo

Projekt razvoja cepiva proti covidu-19 v tako kratkem času se je ob začetku pandemije zdel skorajda neverjeten, tudi strokovnjakom. Profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je lani dejal, da bo zelo dobro, če bo konec leta, mislil je celo, da je preveč optimističen.

"Pa se je le zgodilo. Je pa potem postalo jasno, da količinsko to ne bo šlo hitro. Za ves svet se tega ne da pripraviti čez noč. So nekatere države, ki so se izvrstno izkazale, Evropa pa ni med najboljšimi. Sem kar razočaran nad Evropsko unijo, mislil sem, da bo od začetka igrala bolj aktivno politiko, da bo organizirala testiranje cepiv, njihovo primerjavo."

Prve odmerke so takoj pograbile bogatejše države, a tudi med njimi se je razvnela prava vojna za cepiva.

Evropska unija je ves čas tarča kritik zaradi ravnanja pri nakupih cepiv. Spomnimo na spor z AstraZeneco, ki dobavlja bistveno manjše količine cepiv od dogovorjenih. Nekatere članice Unije opozarjajo tudi na počasnost in okornost odločanja Evropske agencije za zdravila EMA, zato je Madžarska kar mimo Bruslja odobrila cepivo Sputnik V in začela cepljenje. Pri tem ji sledita Češka in Slovaška.

Tudi naši sosedi Hrvatje in Avstrijci so začeli pogovore z Rusijo za dobavo Sputnika, a bodo, kot kaže, vendarle počakali na zeleno luč Bruslja.

Spor glede cepiv spremljamo tudi med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, ki je nezadovoljna zaradi zamud pri dobavi cepiva AstraZenece. Profesor dr. Roman Jerala pravi, da pri AstraZeneci vidimo, da dobavlja cepivo v Veliko Britanijo veliko bolje kot v Evropo. "Moramo vedeti, da ima velike zasluge tisti, ki je cepivo razvil in ga financiral. Mislim, da je normalno, da bo taka država najprej zagotovila varnost svojim prebivalcem."

Velika Britanija sicer zanika obtožbe Bruslja, da je blokirala izvoz cepiva AstraZenece. A gre za obtožbe, ki letijo tudi na povezavo. Italijanska vlada je, denimo, ustavila izvoz cepiva tega proizvajalca v Avstralijo. Ob takšnih političnih spletkah pa profesor Jerala pri odzivanju Evropske unije na pandemijo pogreša več zaupanja v znanost: "Glede na tehnološko razvitost bi se lahko Evropa bolje odrezala, če bi dovolj zgodaj bolj zaupala znanosti in poskušala organizirati proizvodnjo oziroma pripravo cepiva."

Očitno bodo tudi pri tem nekatere evropske države ubrale svojo pot. Ruski državni sklad, ki je financiral razvoj cepiva Sputnik, je tako z italijansko-švicarskim farmacevtskim podjetjem Adienne Pharma Biotech podpisal dogovor o proizvodnji cepiva v Italiji. Če bo šlo po njihovih načrtih, naj bi v tovarni blizu Milana do konca leta proizvedli deset milijonov odmerkov ruskega cepiva. Toda do morebitne evropske odobritve Sputnika je še dolga pot.

Kitajska je prva pritekla na pomoč Srbiji

Evropo in tudi druge razvite države pri zagotavljanju cepiv po desni prehiteva Srbija, ki je odlično izkoristila svoj geostrateški položaj na pragu Evropske unije in z zvezami tako v Moskvi kot Pekingu. Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin poroča, da je Srbija skupaj z Združenim kraljestvom, ko gre za cepljenje, v evropskem vrhu. Cepivo je do zdaj prejelo že skoraj 1,8 milijona ljudi, od tega 650.000 oba odmerka. Srbija ni stavila le na solidarnost Evropske unije in mehanizem Covax.

Srbija je po številu cepljenih z obema odmerkoma glede na število prebivalcev najuspešnejša država v Evropi, šesta na svetu. Naročenih ima skoraj 15 milijonov odmerkov cepiva, do zdaj jih je v državo prispelo 2.620.000, glavni razlog za hitro cepljenje je kitajski Sinopharm, ki ga je v državo prispelo že dva milijona. Največja točka za cepljenje je na beograjskem sejmišču.

Boštjan Anžin opaža, da je težko spregledati, kako zelo ponosni so Srbi, ki so več tisoč odmerkov cepiva podarili tudi balkanskim sosedam; cepijo Srbe s Kosova in iz Republike srbske – kot sporočajo, brez kakih skritih namenov. V sosednjih državah namreč po večini na prve lastne pošiljke še čakajo, kot kaže, pa bodo tudi tja najprej prišle iz Rusije ali Kitajske.

"Že od samega začetka pandemije je Kitajska zavzela mesto globalnega akterja, ki državam po vsem svetu pomaga, donira, dopušča možnost nakupa medicinske opreme ali zdaj cepiv. Medtem pa se Združene države Amerike ali države Evropske unije ukvarjajo predvsem s težavami na svojem ozemlju. To je del geopolitične igre, ki poteka v okviru covida-19 in ki bo, ko se bo pandemija končala, brez dvoma prinesla spremembo pogleda na velike sile. Ali se bo Kitajska utrdila kot prva sila proti covidu-19 in ali bo to pripeljalo do tega, da bomo Kitajsko morda na področju mednarodnih odnosov videli celo kot pomembnejšo silo od Združenih držav Amerike, bomo šele videli," pravi Stefan Vladisavljev z Beograjskega fonda za politično odličnost.

Odnosi Srbije z Rusijo so tradicionalno tesni, v zadnjem desetletju pa so poglobili partnerstvo s Kitajsko, ki investira predvsem v infrastrukturo, prevzema tovarne, deli kredite, ki jih v primerjavi z Unijo ne povezuje z vladavino prava.

Stefan Vladisavljev: "Kitajska je prva pritekla na pomoč Srbiji, kar je privedlo do tega, da so srbski politični predstavniki lahko hvalili partnerstvo s Kitajsko in grajali delovanje Evropske unije. Če pogledate številke – tuje neposredne investicije, trgovinsko menjavo, je Evropska unija daleč pred drugimi akterji. A običajen srbski državljan tega ne ve in ne vidi."

V Uniji so balkanske države prvič spregledali ob začetku pandemije, če bi Srbija računala le na cepiva od tam, bi jih še vedno čakala. Kolikšno je torej razočaranje Srbov? Minister za zdravje Zlatibor Lončar: "Mislim, da so bolj razočarani državljani Evropske unije, ki me vsak dan kličejo, ali lahko pridejo sem in se cepijo, saj jim tega Evropska unija ni zagotovila doma. To je večja težava. Od Evropske unije nismo pričakovali veliko, sicer ne bi naredili vsega tega, kar smo."

Kratkoročni učinki tesnega sodelovanja s Kitajsko, ki ima seveda v regiji vrsto svojih, kot kaže, ne le kratkoročnih ambicij, so brez dvoma izjemni. Kakšna bo dolgoročna cena partnerstva, je še težko oceniti. A na drugi strani je proces vstopanja v Evropsko unijo zastal. Kandidatke nekatere reforme sprejemajo s figo v žepu, tudi interesa za nove članice v Uniji, ki se veliko ukvarja sama s sabo, ni.
Evropska unija je na Balkanu pustila veliko prostora za širjenje vpliva drugih. Med Srbi se je po letu izrednih razmer le še utrdilo prepričanje, da sta Rusija, predvsem pa Kitajska, njihovi najboljši prijateljici. Predsednik Vučić je v preteklosti ocenil, da solidarnosti v Evropski uniji ni in da prijatelja spoznaš v nesreči.

Kitajski vpliv

V tej epizodi Kronike+ podrobno analiziramo tudi delovanje Kitajske na drugih območjih, saj Srbija ni edino interesno območje za izvoznice cepiva, kar pojasnjuje poznavalec Kitajske Uroš Lipušček.

Kitajska je našla prijatelje tudi na arabskem polotoku. Dubaj je, po poročanju naše bližnjevzhodne dopisnice Karmen Švegl, pridobil celo sloves turistične cepilne destinacije.

Karmen Švegl podrobno razloži tudi usodo Sirije, ki ji Rusija, čeprav se razglaša za njeno veliko zaveznico, ni poslala zalog Sputnika. "V številnih državah, tudi v Siriji, ali pa v prav tako od vojne razdejanem Jemnu, je ključno, tudi za zdravstveno oskrbo, kako blizu si oblastem in koliko imaš pod palcem."

Na območju, ki je samo nekoliko večje od Slovenije, neenakost najbolj bode v oči. V Izraelu je dva odmerka cepiva proti covidu-19 ameriško-nemških proizvajalcev Pfizer in BioNTech dobilo 40 odstotkov Izraelcev, velika večina Palestincev pa ni in verjetno še nekaj časa ne bo dobila niti prvega odmerka.
Združeni narodi so sicer pozivali Izrael, naj v skladu z Ženevsko konvencijo zagotovi cepivo tudi Palestincem, ki živijo pod izraelsko zasedbo na Zahodnem bregu in v Gazi. Ob tem so zavrnili izraelsko sklicevanje na dogovore iz Osla, da so za to odgovorne palestinske oblasti.

Izrael medtem pospešeno tke vezi z evropskimi državami; z Avstrijo in Dansko je dosegel dogovor o raziskavah in razvoju prihodnje generacije cepiv proti covidu-19, roko ponujata tudi Češka in Madžarska.

Nihče ni varen, dokler nismo varni vsi

Računica pandemije je preprosta: kdor ima več denarja, ima več cepiva. Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo prejšnji mesec opozoril, da je bilo od 128 milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v samo desetih državah, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega BDP. V skoraj 130 državah z 2,5 milijarde prebivalci niso porabili niti enega odmerka cepiva.

To ni pravično, je prepričana Ulla Griffiths, ki je pri Unicefu odgovorna za vprašanje financiranja cepiv. Odgovor je Covax, pobuda WHO-ja in dveh velikih mednarodnih javno-zasebnih partnerstev – Gavi in Cepi –, v kateri sodeluje tudi Unicef. Kot vodilna organizacija za zagotavljanje cepiv, ki vsako leto poskrbi za cepljenje skoraj polovice otrok na svetu, mlajših od pet let, ima Unicef bogate izkušnje, ki zdaj pridejo še kako prav.

"Napredek je. Prve od več kot 90 držav z nižjimi dohodki, ki so vključene v shemo, so že prejele odmerke. Dogovori so sicer sklenjeni za skupno dve milijardi odmerkov, cilj pa je zagotoviti cepiva za 20 odstotkov prebivalstva v vsaki sodelujoči državi do konca leta," dodaja Ulla Griffiths.

Nekatere bogate države imajo medtem že zagotovljenega več cepiva, kot ga potrebujejo. WHO jih je pozvala, naj presežke namenijo Covaxu, pripravljenost sta med drugim izrazili Nemčija in Velika Britanija.

Kot poudarja Ulla Griffiths, bi bilo sicer za ves svet najbolje, če bi vse države delile cepivo, ko bi cepile najranljivejše, in bi s tem omogočile, da to storijo tudi drugod, kar bi močno zmanjšalo smrtnost. A na žalost se je zgodba odvila drugače. Cepiva so postala politično vprašanje.

Ob političnih igrah in zagotavljanju sredstev se številne države, ne samo najrevnejše, spoprijemajo s težavami, kako zagotoviti cepivo za svoje prebivalce.

Nujno potrebujemo poceni cepiva, poudarja sogovornica. AstraZeneca, ki je ta hip glavni dobavitelj za Covax, je svojo ceno že prilagodila, Ulla Griffiths pa upa, da bodo sledili tudi drugi proizvajalci. Ob nižjih cenah je za Covax ključno tudi, da jih države prejemnice lahko hranijo. Zato je na primer Pfizerjevo cepivo manj primerno, velika pričakovanja pa so za cepivo podjetja Johnson & Johnson, saj bi s samo enim potrebnim odmerkom rešili številne logistične težave.

Pandemija ima uničujoče posledice za otroke, poudarja Ulla Griffiths iz Unicefa: "Od zaprtja šol do poglabljanja revščine, slabše zdravstvene oskrbe."

Če bodo njihovi starši lahko dobili cepivo, bo to pomembno vplivalo tudi na življenja številnih otrok po svetu. Ob tem Ulla Griffiths, tako kot epidemiologi, WHO in druge organizacije poudarja: "Nihče ni varen, dokler nismo varni vsi."