Za kršitve samoosamitve so tujcem v državi zagrozili z izgonom, domačinom z do enoletno zaporno in visoko finančno kaznijo.

Tako kot v Italiji, v kateri bo število okuženih najverjetneje še danes preseglo število okuženih na Kitajskem, kot se je to že zgodilo v ZDA, so v 51-milijonski Južni Koreji prve primere okužbe z novim koronavirusom odkrili konec januarja. Od takrat so v Južni Koreji skupno potrdili nekaj več kot 9.200 okuženih, v Italiji pa blizu 75.000. Še večje nasprotje je v stopnji smrtnosti med državama: v Južni Koreji je 1,5-odstotna, v Italiji pa kar 10-odstotna (podatki preračunani za 26. marec).

Luka Rejec je zadnja tri leta razpet med Slovenijo in Južno Korejo, od koder prihaja tudi njegova žena. Izbruh epidemije je najprej doživel v Seulu, od koder se je, ob upoštevanju varnostih priporočil, sredi februarja vrnil na obisk k mami. Kot kaže, se še kar nekaj časa ne bo odpravil v J. Korejo, budno pa spremlja dogajanje in odziv oblasti tako v svoji drugi domovini kot doma.

Sorodna novica Kako zajeziti širjenje? Kitajska z zaporo, J. Koreja z množičnim testiranjem

Kako se je vse skupaj začelo v J. Koreji?

"Konec decembra se je v Južni Koreji začelo govoriti o novem sarsu. Z ženo sva šla za novo leto na dopust na Tajsko, in ko sva se 4. januarja vrnila, je bil na letališču v Seulu že poostren nadzor, so že merili temperaturo. Ko se je novi koronavirus začel potem hitro širiti v Vuhanu, so začeli tudi v J. Koreji hitro obveščati. Vsako jutro si dobil SMS (op. L. R. Pravzaprav izredno sporočilo – “emergency alert” – ki prepreči rabo telefona, dokler ne potrdiš, da si prebral sporočilo) z opozorilom pred nevarnostjo širjenja virusa. Te običajno pošiljajo v primeru potresov in drugih večjih nevarnosti in naravnih nesreč. Najprej, prvih nekaj dni, je bilo to sporočilo le v korejščini, je pa na voljo tudi aplikacija s prevodi teh obvestil. Kmalu so začeli pošiljati obvestila tudi tujcem, ki živimo v J. Koreji in imamo registriran telefon, obvestila v različnih jezikih (angleščini, japonščini, kitajščini, ruščini, itn.) in povezave na dodatne informacije. Že takrat, zgodaj januarja, so začeli po vseh javnih prevozih vrteti obvestila o umivanju rok, o nošnji mask, o tem, da je treba ostati doma, če imaš simptome bolezni, na voljo je bila tudi telefonska številka, kamor lahko pokličeš za informacije."! Ob tem pojasni, da je tam nošnja mask tudi sicer precej razširjena, predvsem v času gripe, vsako leto se tudi velik del prebivalcev cepi proti njej.

Zaradi izkušenj so ukrepe takoj vzeli resno

Ko so prišle prve novice in ukrepi zaradi novega koronavirusa, so jih Južni Korejci takoj vzeli zelo resno. "Imeli so izkušnje z mersom, prejšnjim sarsom, lani so imeli svinjsko gripo pri divjih prašičih. Mimogrede, tudi lani sem dobival telefonska sporočila, kje so okuženi prašiči ali pa ko je zrak onesnažen, prav tako dobiš urgentno sporočilo."

Kot navaja Reuters, se je konec januarja v konferenčni sobi na seulski železniški postaji sestalo 20 predstavnikov medicinskih podjetij in oblasti. Med njimi je bil tudi eden od najboljših strokovnjakov za infekcijske bolezni, ki je podjetjem predal pomembno sporočilo: Južna Koreja takoj potrebuje učinkovit test za novi koronavirus. Takrat so bile v državi potrjene 4 okužbe. "Bili smo zelo živčni. Menili smo, da bi se to lahko razvilo v pandemijo," je povedal eden od udeležencev tistega sestanka Lee Sang-Won, strokovnjak na korejskem centru za nalezljive bolezni. "Odreagirali smo kot vojaki." Teden dni pozneje so oblasti že izdale dovoljenje za nov test, kmalu je sledila zelena luč še za drugega. Ker so bili testi hitro razviti, so bili v primerjavi s testi, ki jih razvijajo dolgo časa, manj natančni, zato so oblasti izvajale križno testiranje.

Do konca februarja so bili svetovni mediji že polni novic o izjemno učinkovitem sistemu testiranja, in celo t. i. točkah drive through, kjer se lahko prebivalci testirajo, ne da bi izstopili iz avta. V sedmih tednih po sestanku na železniški postaji konec januarja so v državi izvedli več kot 290.000 testiranj, potrjenih je bilo več kot 8.000 primerov. Zdaj so številke za oboje še višje, podatki za sredo kažejo, da je bilo skupno testiranih več kot 357.896 ljudi.

Kot smo že poročali, je bilo v Južni Koreji širjenje novega koronavirusa sprva pod nadzorom, število okuženih je naraščalo počasi, podobno kot v Hongkongu in na Tajskem. "Ni bilo panike, so se pa zelo očitno izpraznili javni kraji, prireditve so bile manj obiskane. Ljudje so se bali bolezni in bilo je jasno skomunicirano, da je to nekaj podobnega kot sars, da gre za resno zadevo, da to ni gripa," pravi Rejec.

Hitro so naredili tudi aplikacijo, ki je sledila vsakemu posameznemu okuženemu, in si lahko gledal, kje in kdaj je bil. "Se je zgodilo, da so že takrat zaprli celo trgovino, kjer se je gibal okuženi, in jo dezinficirali, celo velike trgovske komplekse so zaprli za nekaj dni in storili enako. Res učinkovito," razloži v praksi izvedene ukrepe. Ob tem pojasni, da je letelo veliko kritik na predsednika države, da bi moral zapreti povezave s Kitajsko.

Bolnica številka 31 je pomenila preobrat

Do preobrata v širjenju bolezni je prišlo z bolnico št. 31, članico cerkve Jezusove cerkve šinčeondži, za katero menijo, da je na mašah, dejansko gre za zborovanja, ko je bilo v prostoru nagnetenih tudi tisoč ljudi, okužila okoli šesto ljudi. "Veliko alternativnih cerkva v J. Koreji nima cerkva, kot si jih predstavljamo mi, temveč imajo v stolpnicah najetih po več nadstropij, ali celo lastne nebotičnike, ki so na prvi pogled videti kot poslovne stavbe, saj so to bogate cerkve. Eno nadstropje, pogosto v pritličju, je namenjeno "dvorani" za molitve. V primeru šinčeondži je bil strop nizek, ljudje pa nagneteni drug ob drugem, z ramo od rami, brez klopi, maša pa je trajala približno dve uri, gre za zelo energičen obred. Ta gospa je šla večkrat k maši in je tako okužila nekaj sto ljudi. Sledil je množičen izbruh."

Kot smo že pisali v primerjavi odzivov Kitajske in Južne Koreje, je v drugi povprečna starost obolelega veliko nižja kot v Italiji, blizu polovice okuženih je mlajša kot 40 let. Večina članov omenjene sekte je namreč stara od 20 do 40 let, in ker je bilo največ primerov znotraj sekte, je večin obolelih mlajših. To pa v večini primerov pomeni lažji potek bolezni. Zelo pomemben vidik je tudi testiranje: Južna Koreja dnevno izvede tudi do 20.000 testiranj, na lestvici držav, kjer testirajo največ ljudi na milijon prebivalcev, je v samem vrhu. V državi je kar več kot 63 točk, kjer jih lahko izvajajo, med temi je tudi več deset t. i. točk drive-through, v katerih je stik med bolniki in medicinskim osebjem omejen na najmanjšo mogočo raven.

Kot je za Reuters dejal Jeremy Konyndyk iz washingtonskega centra za svetovni razvoj, lahko široko testiranje omogoči državi, da dobi boljši vpogled v razsežnosti izbruha. Če je testiranje omejeno, pravi, potem morajo oblasti sprejeti strožje ukrepe za gibanje ljudi. "Omejitve, kot je popolna karantena, mi niso všeč. Kitajska je to naredila, toda Kitajska je to sposobna izvesti. Ima namreč prebivalce, ki bodo to upoštevali."

Južnokorejska opozicija je zagnala vik in krik, da je treba predsednika vreči z oblasti. "Takrat sem pomislil, da bodo vse zaprli, ker to mesto, kjer je bilo žarišče, Daegu, je mesto s 3,5 milijona prebivalci. Ob tem, da velja tudi za precej konservativno mesto, kjer po navadi ne sprejemajo dobro ukazov vlade," pojasnjuje sogovornik.

Samoosamitev, množično testiranje, razkuževanje ulic

Že prej so južnokorejske oblasti iz Vuhana pripeljale svoje ljudi in jih dale v karanteno, v kateri je bilo po več sto ljudi. Potem se je začela velika akcija zajezitve širjenja v Daeguju. "To je bilo res neverjetno gledati, kako so trdo garali. Začeli so množično testiranje, uvedli so testiranje drive through, ko se pripelješ z avtom. Začelo se je tudi množično razkuževanje prostorov, ulic. Vse člane skupine šinčeondži so pozvali, da se osamijo, dokler jih ne testirajo. Nekateri se tega niso držali, večina pa se je."

Potem je prišlo do pojava virusa v klicnem centru, pet postaj podzemne železnice (približno 5 km) od njunega doma. "V določenem radiju so vsem pisarniškim delavcem ukazali delo od doma, tudi moji ženi."

Strog nadzor

V Južni Koreji je v samoosamitvi trenutno več kot 30.000 ljudi in oblasti jih imajo pod strogim nadzorom, za zapor meja ali karanteno na večjem delu ozemlja pa se oblasti v Seulu niso odločile. Tiste v samoosamitvi nadzorujejo prek spletne aplikacije, tudi pokličejo jih. Če se stanje poslabša, pride bolnika rešilni avtomobil iskat na dom, v bolnišnici pa ga potem namestijo v izolirano sobo. Celotna oskrba, tudi hospitalizacija, je brezplačna.

Lukovi prijatelji, ki živijo v Seulu, se še vedno družijo v barih, saj oblasti niso uvedle popolne karantene. "Je pa pričakovanje, da vsi naredijo svoj del. Nekaj mi jih tudi povedalo, da če so šli po ulici brez maske, so jih drugi nadrli, češ kako se vedeš, nas ogrožaš. Torej, socialni pritisk je."

Kot pravi, se je tam počutil precej varno, ker so zelo hitro sprejeli ukrepe za vse, tudi za delavce in tiste, ki so morali v samoosamitev. Že zgodaj januarja so, recimo, zanje sprejeli ukrep, da dobijo nadomestilo v višini minimalne plače, da imajo pokrite stroške in da ne izgubijo službe oz. da ni finančnih posledic za posameznika. "Hitro so začeli ocenjevati, da bodo imeli namesto načrtovane nizke rasti nekajodstotno recesijo."

19. februarja je priletel na letališče v Benetkah. "Takrat je imela Italija približno 50 okuženih in že prepoved letalskih povezav s Kitajsko. V Južni Koreji so bili takrat prepovedani poleti le v Vuhan, v preostale predele pa ne."

Vrnitev v Evropo

Pot v Evropo je bila zanj zelo stresna, saj se je bal, da ne bi prenesel virusa domov. Na letališče se je odpravil s taksijem, z masko na obrazu, na letališču je bilo polno točk za dezinficiranje, že takrat pa je opazil občutno manj ljudi na letališču. Tudi med samim poletom je imel ves čas masko na obrazu, kot pravi, si je vsaj 10-krat roke umil, ob suhem zraku na letalu zato ni bilo presenečenje, da je imel kožo vso razpokano. "Z letala sem prišel zelo hitro, izkazalo se je, da zato, ker sem doplačal za prvo vrsto sedežev z več prostora za noge, in tudi kovček sem iz istega razloga dobil zelo hitro. Na letališče me je prišel iskat prijatelj, takoj sem mu dejal, da se preventivno ne bova nič dotikala. Na letališču so mi izmerili temperaturo, in je bilo vse normalno."

Ko je prišel domov, se je vseeno odločil za preventivno samoosamitev. "Nisem se dotikal obraza, nisem se dotikal drugih ljudi, držal sem razdaljo in opazoval, ali se bodo pojavili kakšni simptomi." Teh k sreči ni bilo, ko pa so epidemijo razglasili v Italiji, mu je postalo hitro jasno, da se bodo razmere spremenile tudi pri nas, in pričakoval je, da bodo kmalu sledili tudi ukrepi pri nas. "Glede na to, kako hitro so v J. Koreji odreagirali, ko je prišlo do izbruha v Vuhanu, sem pričakoval, da bodo tudi pri nas hitro sprejeli ukrepe. Vendar ni bilo nobenih. Ni bilo nadzora na meji, nobenih opozoril, samo umivajte si roke in vsi so ponavljali, da je to podobno navadni gripi. Ko so odpovedali pustni karneval, sem si mislil, zdaj bodo pa gotovo sprejeli ukrepe, a se ni zgodilo nič, naši so množično hodili na smučanje v Italiji."

Zaradi izkušnje iz Južne Koreje je postajal vse bolj vznemirjen, in je začel z blogom opozarjati ljudi, da je potrebna previdnost. Mamo, ki je v rizični skupini, je opozarjal, da naj se drži zase, v trgovino je odhajal sam in naredil velik nakup za primer karantene. Ko je do te prišlo, ni bil presenečen.

"Kitajska ponuja pomoč, in mislim, da je treba izkoristiti njihove izkušnje in znanje, ker oni so epidemijo zajezil. Nekateri pravijo, da so na začetku prikrivali dogajanje, in prav lahko, da je to res, ampak dejstvo je, da jim je po začetni zamudi le uspelo."

Vsak ukrep pripomore, a traja, da se pokažejo učniki

Prepričan je, da je vztrajno obveščanje in opominjanje na upoštevanje pravil glede higiene lahko uspešna pot do umirjanja širjenja virusa. "Ne nazadnje tudi nekaj tako banalnega, kot če nosiš šal ali blago čez obraz, pomeni, da če boš kašljal, ne bo neslo tako daleč in bo nevarnosti za širjenje manj. Vsak tak ukrep pripomore, in ob rasti epidemije moramo sprejemati ukrepe, da se na vsak način vsaj za malo upočasni ta reprodukcija bolezni. Zdaj bo videti, da kakršni koli ukrepi, ki se sprejemajo, ne pomagajo, da bodo stvari še vedno rasle. Tudi pri Kitajcih je trajalo več tednov, da se je obrnil trend. Če bomo upoštevali ta navodila in se držali doma, bomo zajezili širjenje, če pa ne, bomo imeli pa čez nekaj tednov 80.000 bolnih. Virus ni čaroben, temveč je pač virus in ga hitro širimo naprej ljudje. Katastrofa bo po vsem svetu, to je neizogibno. A vsako življenje je vredno več kot gospodarska rast.

V Južni Koreji manj kot 200 novih primerov na dan

Južnokorejske zdravstvene oblasti so v torek končale obsežno testiranje med 210.000 privrženci verske sekte šinčeondži, s katero je bilo povezanih kar okoli 60 odstotkov vseh okužb v državi. V Južni Koreji že 15 dni odkrivajo manj kot 200 novih primerov okužb na dan, številka iz dneva v dan niha. Med novimi primeri pa je tretjina prinesenih, podobno je tudi na Kitajskem. Število primerov, ki so jih v državo prinesli potniki iz tujine, se je tako povečalo na 131. Nove primere odkrivajo predvsem v Seulu z okolico, kjer živi okoli 20 milijonov ljudi. Oblasti so zato zelo previdne.

Južnokorejske oblasti so uvedle 14-dnevno karanteno in testiranje za vse potnike iz Evrope, ne glede na to, ali imajo simptome. Od petka se bodo morali za 14 dni samoosamiti tudi potniki iz ZDA, vstop v državo pa bo mogoč samo, če si bodo prišleki na telefon namestili aplikacijo za spremljanje samoizolacije. Država doslej ni razglasila izrednih razmer.