Člani ekipe Mladih zdravnikov Slovenije in ekipe Sledilnika za covid-19 so v sodelovanju s podjetjem Valicon analizirali raziskavo o družabnih stikih in obiskih v času, ko v državi veljajo omejitve in ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Na podlagi nacionalno reprezentativnega vzorca 527 anketiranih so ugotavljali, kakšen delež prebivalcev je opustil obiskovanje tujih gospodinjstev in kakšen delež je kljub omejitvam še vedno družabno dejaven.

Ugotovili so, da je glede na rezultate anket v drugem tednu novembra v prostem času vsaj eno gospodinjstvo obiskalo 47 odstotkov vprašanih. "O razlogih za obisk nismo spraševali, vendar domnevamo, da gre v določeni meri za obiske znotraj ozkega družinskega kroga in pomoč najbližjim," so ob predstavitvi analize zapisali na spletni strani Sledilnika. Dve ali več tujih gospodinjstev je obiskalo 20 odstotkov vprašanih, polovica teh pa je v enem tednu obiskala 3 ali več tujih gospodinjstev. "Če je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je teh 10 odstotkov vzorca v drugem tednu novembra v povprečju prišlo v stik z več kot desetimi osebami," ugotavlja analiza.

Kot izjemno skrb vzbujajoče analitiki poudarjajo to, da je med 239 osebami, ki so bile na vsaj enem obisku, 8 odstotkov takšnih, ki so bile v preteklih 14 dneh tudi v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba z novim koronavirusom, 15 odstotkov pa jih je imelo dva ali več simptomov covida-19. "Če se omejimo le na 103 osebe, ki so bile na dva ali več obiskih, pa sta odstotka še višja: 14 odstotkov jih je bilo v tveganem stiku, z dvema ali več simptomi pa jih je bilo kar 23 odstotkov," so v sporočilu za javnost zapisali pri Sledilniku.

Štiri skupine glede na njihovo dejavnost

V nadaljevanju analize so bili anketiranci glede na svoje odgovore razdeljeni v štiri skupine.
Skupina tistih, ki “ne hodijo na delo ne na obiske”, predstavlja 36 odstotkov vzorca. Gre za del prebivalstva, katerega vedenje je najvarnejše — v zadnjem tednu ali niso bili delovno aktivni ali pa so delali od doma, poleg tega pa tudi niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let, ugotavljajo analitiki.

V skupino, ki “hodi na delo in ne hodijo na obiske”, spada 17 odstotkov vprašanih. Gre za predstavnike delovno aktivnega prebivalstva, ki so v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obenem pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški v starosti od 30 do 59 let.

V skupini, v kateri vprašani "ne hodijo na delo, a hodijo na obiske”, je 30 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki v zadnjem tednu ali niso bili delovno aktivni ali pa so (večinoma) delali od doma, ob tem pa so obiskali vsaj eno gospodinjstvo. Nadpovprečno so v tej skupini zastopane ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe v bolniškem staležu ter osebe, ki so zaradi epidemije izgubile zaposlitev.

V skupino takšnih, ki “hodijo na delo in na obiske”, ki je najbolj tvegana za širjenje virusa, se je uvrstilo 17 odstotkov anketirancev. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi vsaj eno tuje gospodinjstvo. "Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je vsaj za del teh obiskov razlog varstvo otrok. Tako kot v drugi skupini so tudi tukaj nadpovprečno zastopani moški od 30. do 59. leta starosti," so ob predstavitvi ugotovitev zapisali na spletni strani Sledilnika za covid-19.

Razlike glede zaskrbljenosti in razumevanjem situacije

Da bi bolje razumeli, zakaj nekateri še vedno obiskujejo druga gospodinjstva, so člani Mladih zdravnikov in Sledilnika za covid-19 skupine primerjali po odgovorih na preostala vprašanja v povezavi z epidemijo novega koronavirusa. "Zanimive razlike med skupinami so se pokazale pri vprašanjih o zaskrbljenosti zaradi širjenja novega koronavirusa, zaskrbljenosti za lastno zdravje, percepciji trenutne situacije in oceni, ali spadajo med rizične osebe," so ugotovili analitiki.

Skoraj četrtina (24 odstotkov) ljudi, ne hodijo ne na delo ne na obiske, je zelo zaskrbljenih zaradi virusa, kar je znatno več, kot v preostalih treh skupinah. V drugi in četrti skupini, kjer so osebe, ki hodijo na delo, je takih le približno 13 odstotkov. "Zanimivo je, da je med tistimi, ki hodijo le na delo, a ne na obiske, kar 11 odstotkov ni zaskrbljenih zaradi koronavirusa, medtem ko je v skupini tistih, ki hodijo tako na delo kot na obiske, takih le 6 odstotkov in je 64 odstotkov med njimi dokaj zaskrbljenih zaradi koronavirusa," je zapisano v povzetku ugotovitev.

V vseh štirih skupinah je približno polovica sodelujočih odgovorila, da se jim stanje zdi neprijetno, utrujajoče. Le ena sedmina to doživlja kot kritično, na trenutke kaotično, ali celo kot povsem brezupno, nekoliko več pa jih je v tretji skupni, ki ne hodi na delo, a hodi na obiske (20 odstotkov). Približno četrtini se situacija zdi sprejemljiva, nekako gre, značilno manj jih je le v četrti skupini, ki hodi tako na obiske kot na delo (15 odstotkov). Približno osmini pa se stanje zdi normalno ali celo povsem normalno. Nekoliko bolj izrazito je to v obeh skupinah (drugi in četrti), ki še vedno hodita na obiske (14 odstotkov).

Na obiske tudi takšni, ki so imeli več simptomov okužbe

Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali po lastni oceni spadajo v rizično skupino za hujši potek bolezni. Kot verjetno ali zagotovo tvegane se je opredelilo 37 odstotkov oseb, kar se sklada z oceno deleža oseb, ki naj bi povečale tveganje za hujši potek koronavirusne bolezni, kar smo pri Sledilniku ocenili na podlagi podatkov NIJZ-ja o kroničnih boleznih. Od preostalih vprašanih 9 odstotkov tega ne zna oceniti, 30 odstotkov jih meni, da bolj verjetno niso, 23 odstotkov pa, da zagotovo niso rizični. Ti izstopajo v skupini “Hodi na delo in na obiske”, kjer jih je 34 odstotkov, medtem ko se je v prvi in drugi skupini, ki zajemata osebe, ki ne hodijo na obiske (razen dela), kot povsem nerizične ocenilo le 20 odstotkov vprašanih.

Sorodna novica Upočasnjevanje epidemije premilo, zavirati je treba do ustavitve

Glede na ugotovitve članov ekipe Mladih zdravnikov, Sledilnika za covid-19 in Valicona na obiske torej še vedno hodijo tisti, ki bolj pesimistično zaznavajo razmere, in tisti, ki menijo, da ne spadajo v tvegano skupino. "Čeprav se delež prebivalstva, ki v drugem tednu novembra obiskov ni omejil (potrjeni trije obiski ali več), ne zdi velik, to pomeni ob 10 odstotkih prebivalstva približno 200.000 ljudi. Dodatnih 10 odstotkov je v enem tednu obiskalo dve tuji gospodinjstvi. Izjemno skrb vzbujajoče je to, da je ravno v skupini ljudi, ki še vedno hodijo na obiske, skoraj četrtina takih, ki poročajo o dveh ali več simptomih okužbe z novim koronavirusom," so ugotovitve povzeli analitiki.

Po njihovem mnenju bi morali pristojni za zmanjšanje števila stikov "opozarjati, da ima virus lahko neprijetne posledice tudi za tiste, ki nimajo tveganja za hujši potek, ter razmisliti, kako zmanjšati neprijetne občutke, povezane z življenjem v novih razmerah, da bi položaj manj ljudi dojemalo kot neprijeten ali celo popolnoma brezupen."

Ključna je tudi stopnja zaupanja

A da bi prebivalke in prebivalci upoštevali opozorila pristojnih, morajo ti pri njih uživati zadosti zaupanja. William H. Foege, zdravnik in epidemiolog, znan po svojih svetovnih prispevkih k zdravju, ki so konec sedemdesetih let privedli do izkoreninjenja črnih koz v svetu, je kot eno od štirih ključnih spoznanj iz tega obdobja navedel pomen preglednosti podatkov in zaupanja javnosti. "Za izvedbo ustreznega nadzora in sledenja stikov mora obstajati visoka raven zaupanja med izvajalci programa in javnostjo – raven zaupanja, ki danes ne obstaja," je zapisal v nedavno objavljenem zapisu.

V zadnji meritvi so pri Valiconu izmerili tudi zaupanje v ključne slovenske predstavnike politike in stroke. Vprašanje se je glasilo: "V zvezi s širjenjem virusa, priporočili in ukrepi za (samo)zaščito, se v javnosti oglaša več politikov in predstavnikov stroke ... V kolikšni meri zaupate posameznim med njimi?" Vprašani so se nato opredelili glede 19 različnih strokovnjakov in politikov.

V tokratni meritvi je skoraj vsem govorcem epidemije stopnja zaupanja zrasla, nekaterim občutneje, so sporočili z Valicona. "Precej očitno je imel razmah epidemije od začetka oktobra do danes večinoma pozitiven vpliv na zaupanje, predvsem do predstavnikov stroke, manj pa na funkcionarje," so zapisali. Rezultati kažejo, da se je precej povečala tudi prepoznavnost posameznih govorcev, ki so bili v začetku oktobra manj prepoznavni.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Mario Fafangel ima najvišjo rast stopnje prepoznavnosti, prepoznavnost je opazno višja tudi pri direktorjih UKC-ja Ljubljana in UKC-ja Maribor, Janezu Poklukarju in Vojku Flisu, ter državni sekretarki Tini Bregant. 12 odstotkov anketiranih ne zaupa niti enemu od navedenih, kar je za tri odstotne točke manj kot v prvi meritvi.