Danuta Skowronski in Gaston De Serres sta ugotovitve utemeljila na Pfizerjevi dokumentaciji, ki jo je predložil ameriški Upravi za hrano in zdravila (FDA). Cepivo je glede na dokumentacijo že po prvem odmerku 92,6-odstotno učinkovito. Podobno učinkovito je po cepljenju s prvim odmerkom tudi Modernino cepivo, in sicer 92,1-odstotno.

Raziskovalca menita, da bi bilo glede na visoko učinkovitost cepiva že po prvem cepljenju treba s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva cepiti najranljivejše skupine prebivalcev. Ni sicer gotovo, kako dolgo traja zaščita po prvem odmerku, vendar pa cepljenje z drugim odmerkom po mesecu dni kratkoročno prinaša le malo koristi, sta poudarila.

"Vprašanje nacionalne varnosti"

Preložitev cepljenja z drugim odmerkom se jima zdi še posebej smiselna zaradi pomanjkanja cepiv proti covidu-19. Menita, da je to vprašanje nacionalne varnosti, saj bo v nasprotnem primeru v ZDA to zimo več tisoč hospitalizacij in smrti zaradi covida-19. S preložitvijo pa bi lahko s prvim odmerkom cepili prednostne skupine prebivalstva.

Pfizer: Alternativ cepljenju z dvema odmerkoma še nismo ovrednotili

Pfizer je v odgovoru poudaril, da alternativ veljavnemu režimu cepljenja z dvema odmerkoma cepiva še niso ovrednotili in da je odločitev na zdravstvenih oblasteh, da pa je treba zagotoviti, da bo cepivo nudilo najboljšo mogočo zaščito.

Britanske oblasti pravijo, da podatki potrjujejo njihovo odločitev, da cepljenje z drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva, ki ga je ta ameriški farmacevtski velikan razvil skupaj z nemškim BioNTechom, preložijo na 12 tednov. Pfizer in BioNTech medtem opozarjata, da za to nimata dokazov.

Ameriški FDA in Evropska agencija za zdravila (EMA) pa vztrajata pri časovnem razmiku, ki je bil preizkušen v kliničnih testih. EMA zagovarja največ 42-dnevni razmik med cepljenjem s prvim in drugim odmerkom, FDA pa 21-dnevnega.

Beović: Premalo podatkov glede cepljenja z enim odmerkom pri RNK-cepivih

Vodja vladne svetovalne skupine Bojana Beović je na današnji vladni novinarski konferenci dejala, da je tudi slovenska stroka razmišljala o raztegovanju intervalov cepljenja, a se nazadnje za to niso odločili: "Temu v prid so bili izraelski podatki, kjer so osebe obolevale po prvem odmerku. Tudi pri nas so bile okužbe po cepljenju v DSO-jih, vendar so bile lažje oblike."

Glede cepljenja z enim odmerkom z RNK-cepivi je poudarila, da je na voljo premalo podatkov. "Nekoliko več jih je za vektorska cepiva, kot je cepivo AstraZenece. Pri cepivu AstraZenece imamo en virus v dveh odmerkih. Imunost imamo lahko že razvito pri prvem odmerku in je drugi odmerek neučinkovit," je dodala.

Rusko cepivo Sputnik V, ki sicer v Evropski uniji še ni odobreno, pa je sestavljeno iz dveh različnih vektorjev, s čimer se želijo izogniti imunosti proti enemu vektorju, zato sta pri tem cepivu potrebna oba odmerka. Johnson & Johnson medtem napoveduje, da bo njihovo cepivo v enem odmerku.

Pfizerjevo cepivo očitno manj učinkovito proti južnoafriški in brazilski različici

Raziskava, ki so jo prav tako objavili v reviji New England Journal of Medicine, pa kaže, da bi lahko bilo Pfizerjevo cepivo manj učinkovito proti južnoafriški in brazilski različici novega koronavirusa, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Predhodni podatki kažejo, da bi se učinkovitost protiteles, ki nastanejo ob cepljenju, zmanjšala približno za dve tretjini. Raziskavo so sicer opravili v laboratoriju na 20 vzorcih krvi, ni pa merila imunskega odziva limfocitov T, ki so ob protitelesih drugi pomemben del zaščitnega učinka cepiv, je dejal virolog z milanske univerze Bicocca Francesco Broccolo.

Pri Pfizerju in BioNTechu so v odzivu poudarili, da ni kličnih dokazov, da cepivo ne bi bilo učinkovito proti južnoafriški različici novega koronavirusa, da pa sprejemajo vse potrebne korake za njegovo prilagoditev v primeru pojava različice virusa, zaradi katere bi bilo cepivo veliko manj učinkovito, poroča nemška tiskovna agencija DPA.