Kot odgovor strokovnjaki omenjajo razvoj cepiva, s katerim bi v populaciji dosegli zadostno imunost. Koliko časa nas predvidoma še loči od njegovega razvoja?
V povprečju traja razvoj cepiv deset let. Cepivo proti novemu koronavirusu pa znanstveniki po vsem svetu razvijajo pospešeno in upajo, da jim ga bo uspelo razviti v enem letu do letu in pol. Zakaj razvoj cepiv traja tako dolgo in kako ga znanstveniki poskušajo pospešiti?
Faze razvoja cepiva
Cepiva morajo pred vstopom na trg uspešno prestati več faz. Vse se začne z raziskovanjem in predklinično fazo, ki v povprečju trajata eno leto in pol. V tej fazi znanstveniki z raziskovanjem povzročitelja bolezni poskušajo odkriti potencialne tarče, ki bi jih lahko uporabili za razvoj cepiva. Identifikaciji tarč sledijo testi na živalih. Le sedem odstotkov kandidatov za cepiva iz predklinične faze uspešno prestane vse preostale faze in postane registrirano cepivo. Za covid-19 je ameriško podjetje Moderna s pomočjo znanja iz poskusov razvoja cepiv proti SARS-CoV-1 in MERS-CoV z novo metodo v rekordnem času identificiralo tarčo za cepiva (protein S) in v zgolj 63 dneh od objave sekvence virusa je njihovo cepivo že prešlo v prvo fazo kliničnega testiranja.
Kandidati za cepiva, ki uspešno prestanejo teste na živalih, namreč napredujejo v klinično testiranje, ki poteka v treh fazah. V prvi fazi, ki v povprečju traja dve leti in pol, se cepivo testira na majhnem vzorcu nekaj deset zdravih ljudi, pri čemer se raziskujejo potencialni stranski učinki in potrebna doza za imunski odziv. Da je cepivo uspešno, morajo osebe razviti protitelesa proti bolezni. Pri pospešenem razvoju se testne osebe iz prve faze lahko združijo s prostovoljci v drugi fazi kliničnega testiranja, ki povprečno traja tri leta.
V drugi fazi se preverja varnost cepiva na širši populaciji. Nabor prostovoljcev se temu primerno razširi, da vključuje nekaj sto prostovoljcev različnih ras, spolov in starosti. Pri razvoju cepiva proti novemu koronavirusu je to še posebej pomemben korak, saj s cepivom želimo zaščititi celotno populacijo, ki vključuje tudi dojenčke, nosečnice ter ostarele in bolne ljudi. Ta faza predstavlja ozko grlo v razvoju, saj je le 21 odstotkov kandidatov za cepiva, ki vstopi v drugo fazo kliničnih testov, odobrenih kot cepivo. Pri tistih kandidatih, ki napredujejo v zadnjo, tretjo fazo kliničnega testiranja, pa se verjetnost, da bodo registrirani kot cepivo, zviša na 67 odstotkov. Ta faza traja v povprečju dve leti in pol ter obsega testiranje na več kot deset tisoč prostovoljcih. S tem se zanesljiveje določijo pojavnost stranskih učinkov, trajanje imunosti ter učinkovitost cepiva – kolikšen delež cepljene populacije razvije zadostno imunost.
Uspešna cepiva nato napredujejo v regulatorni pregled in odobritev, ki jo dočaka kar 85 odstotkov prijavljenih kandidatov. V EU-ju je za odobritev zadolžena Evropska agencija za zdravila (EMA), v ZDA Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA). Odobritev v povprečju traja dobro leto, v primeru novega koronavirusa bo celoten postopek seveda zelo pospešen.
Odobritev cepiva pa je šele začetek, saj ta še ne pomeni, da bo proizvodnja cepiva zadostna. Ne glede na tip cepiva imamo namreč na svetu omejene proizvodne kapacitete cepiv. Že v primeru pandemije gripe trenutne proizvodnje kapacitete dobro uveljavljenih in razširjenih cepiv ne bi zadostile povpraševanju. Za proizvodnjo bo tako treba zgraditi nove obrate ter izobraziti delavce in zagotoviti konstantno kakovost cepiva. To lahko vstop cepiva na trg še dodatno zamakne.
Za doseg čredne imunosti mora biti imune vsaj 70 odstotkov celotne populacije, pri čemer se postavlja vprašanje, kako v najkrajšem mogočem času cepiti tako veliko število ljudi. Strokovnjaki zato priporočajo prioritetno cepljenje zdravstvenih delavcev. Cepivo bo omejeno tudi s trajanjem imunosti, ki jo zagotavlja. Ljudje, ki so preboleli okužbe s SARS-CoV-1 in MERS-CoV, so bili na virusa imuni še od dve do tri leta. Znanstveniki poskušajo razviti cepivo proti covidu-19, ki bi imunost zagotavljalo daljše obdobje. Ker je v primeru novega koronavirusa človeška populacija prvič izpostavljena patogenu SARS-CoV-2, bo za razvoj imunosti najverjetneje potrebnih več zaporednih doz cepiva v roku nekaj tednov od prvega cepljenja. Odobritev prvega cepiva tako še ne bo nemudoma povrnila življenja v stanje pred pandemijo. Če se na tej točki sprašujete, zakaj potem čredne imunosti na novi koronavirus ne bi raje dosegli po naravni poti, brez cepiv, projekcije napovedujejo, da bi za takšen pristop, ne da bi pri tem preobremenili zdravstvo, potrebovali od dve do tri leta z uvedeno delno karanteno, česar gospodarstvo ne bi prestalo.
Katera biotehnološka podjetja in inštituti razvijajo cepivo in kako daleč je razvoj
Trenutno je v razvoju več kot sto cepiv proti novemu koronavirusu, ki temeljijo na različnih tehnologijah. Kot že omenjeno, je znanstvenikom uspelo v rekordnem času določiti strukturo tarče proteina S, ki je bil že uspešna tarča za razvoj cepiv proti SARS-CoV-1 in MERS-CoV.
V klinični fazi razvoja cepiv proti covidu-19 so trenutno:
ameriško podjetje Moderna v sodelovanju z NIAID, ki so svoje cepivo pripeljali do prve faze kliničnih testov v le 63 dneh po objavi sekvence virusa SARS-CoV-2. Ker cepivo temelji na novi tehnologiji (na osnovi RNK), bo po potencialni odobritvi težavo predstavljala proizvodnja, saj kapacitete za proizvodnjo tovrstnih cepiv sploh še ne obstajajo;
kitajsko podjetje CanSino Biologics, ki je 12. marca svoje cepivo registriralo za drugo fazo testiranj. Čeprav to cepivo temelji na že poznani tehnologiji, bodo njegove proizvodnje kapacitete omejene. Tovrstno tehnologijo na primer uporablja le delež cepiv proti influenci, odobrenih leta 2013;
raziskovalna skupina Sarah Gilbert na inštitutu Jenner oxfordske univerze, ki je v tem mesecu začela testiranja na živalih in rekrutirala prostovoljce za prvo in drugo fazo cepiva, ki ju bodo poskušali združiti. Prednost tega cepiva je enostavna proizvodnja, čeprav je tovrstnih cepiv na trgu še malo. Skupina že ima podpisano pogodbo za proizvodnjo s podjetjem Advent;
ameriško podjetje Inovio Pharmaceuticals, s cepivom v prvi fazi kliničnih testov. Tudi tovrstno cepivo je mogoče proizvajati hitro, a so na trgu s takšno metodo trenutno le cepiva za živali in ne za ljudi;
kitajski inštitut Geno-Immune Medical Institute s cepivom v prvi fazi kliničnih testov.
V predklinični fazi je trenutno 79 cepiv. Med njimi je tudi cepivo nemškega podjetja CureVac, ki temelji na istem pristopu kot cepivo podjetja Moderna in se je pred kratkim pojavljalo v medijih, saj naj bi pravice zanj v imenu ZDA poskušal odkupiti Donald Trump. V boj za zajezitev pandemije novega koronavirusa s cepivom so se podala tudi številna velika podjetja in inštituti, kot na primer ameriška velikana Pfizer in Johnson & Johnson, Univerza v Queenslandu, londonski Imperial College ter druga biotehnološka podjetja, kot sta nemški BioNTech in italijanski Takis Biotech.
Slovenski raziskovalci ne počivajo
V Sloveniji je razvoj cepiva napovedal COBIK (Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo). Raziskovalna skupina Kemijskega inštituta prof. dr. Romana Jerale je napovedala, da bo svoj projekt Virofight, v katerem sodeluje z nemškimi in danskimi partnerji, preusmerila v novi koronavirus. Raziskovalci Univerze v Mariboru medtem zmogljivosti svojega prototipnega superračunalnika posojajo projektu Folding@home, ki preučuje zvijanje beljakovin virusa SARS-CoV-2.
Viri:
- Fatima Amanat in Florian Krammer. SARS-CoV-2 Vaccines: Status Report. Immunity, Volume 52, 4. 2020. Strani: 583-589. doi.org/10.1016/j.immuni.2020.03.007
- Pronker, E. S., Weenen, T. C., Commandeur, H., Claassen, E. H., & Osterhaus, A. D. Risk in vaccine research and development quantified. PloS one, 8,3, e57755. 2013. doi.org/10.1371/journal.pone.0057755
- Singh, K, and S Mehta. The clinical development process for a novel preventive vaccine: An overview. Journal of postgraduate medicine vol. 62,1. 2016. Strani: 4-11. doi:10.4103/0022-3859.173187
- Katherine E. Rolling, Mary S. Hayney. The vaccine development process. Journal of the American Pharmacists Association, 56, 6. 2016. Strani: 687-689. doi.org/10.1016/j.japh.2016.09.009.
- Tung Thanh Le, Zacharias Andreadakis, Arun Kumar, Raúl Gómez Román, Stig Tollefsen, Melanie Saville, Stephen Mayhew. The COVID-19 vaccine development landscape. Nature Reviews Drug Discovery. doi:10.1038/d41573-020-00073-5
- Uradno stališče Združenja epidemiologov Nemčije (DGEpi) glede razširjanja novega koronavirusa
- COVID-19 treatment and vaccine tracker. Milken Institute
- Time: COVID-19 Vaccine Shipped, and Drug Trials Start
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
