"Dolgotrajno omejevanje socialnih stikov med študijem na daljavo je povzročilo tudi velik porast psihosocialnih stisk med študentkami in študenti in te imajo nanjo večje negativne posledice kot sama bolezen covid-19. Zato smo vodstva univerz, ŠOS in sindikati že poleti pozvali vlado, naj za visoko šolstvo predpiše pogoje PCT, zaposlene in študente pa smo večkrat pozvali k cepljenju in skeptikom ponudili strokovne odgovore na njihova vprašanja. Rezultat tega je najvišja precepljenost zaposlenih na univerzah med vsemi dejavnostmi v državi in na ljubljanski univerzi verjetno dosega okrog 95 odstotkov, močno nadpovprečna pa je po rezultatih ankete tudi precepljenost študentov," so v sporočilu za javnost opomnili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS).

Ob tem so navedli, da se na vseh vhodih v stavbe fakultet in akademij strogo preverjajo statusi PCT vstopajočih. Študentom, ki niso cepljeni ali niso prebolevniki, visokošolski zavodi zagotavljajo izvajanje samotestiranja v prostorih zavoda.

"Trenutno je še vedno predpisano, naj se samotestiranje izvaja enkrat tedensko. Če NIJZ ugotavlja, da to ne zadošča več, naj vladi predlaga pogostejše samotestiranje, ki bo omogočalo tako varno obiskovanje predavanj in vaj kot tudi varno druženje, ne pa da zagovarja selektivni 'lockdown' samo za visoko šolstvo. Ta bi oškodoval tudi večino študentov, ki so se cepili. Poleg tega bi študentje še vedno lahko obiskovali gostilne, trgovine, kinodvorane itd., le na fakultete ne bi smeli hoditi. Jasno je, da bi bilo selektivno zaprtje zgolj visokega šolstva še en nesorazmeren in nedomišljen vladni ukrep, ki bi povzročil še več nezadovoljstva in nezaupanja v družbi," so opozorili in dodali, da bi bilo prav, da direktor NIJZ-ja Milan Krek premisli, ali je naredil vse za ustrezno okrepitev epidemiološke službe NIJZ-ja v tem valu epidemije.

"Sprašujemo se tudi, ali NIJZ ažurno izdaja karantenske odločbe zaposlenim, če jih študentom ne. Če zaposleni nima izdanega bolniškega staleža ali karantenske odločbe, nima podlage, da bi po rizičnem stiku smel ostati doma, zato mora hoditi v službo in tam potencialno širi okužbo med sodelavci. To je bil pred enim letom eden glavnih generatorjev dolgega drugega vala. Preden direktor NIJZ-ja krivi za sedanji val epidemije ravno študentsko življenje, naj premisli, kaj lahko izboljša v izvajanju nalog NIJZ-ja in v veljavnih epidemioloških pravilih, da bodo vse dejavnosti potekale čim bolj varno," so še zapisali.