Podatki o širjenju virusa niso dobri. Kakšne so trenutno razmere na vaši kliniki?
Trenutne razmere so nekje na robu zmogljivosti, ki smo jih predvideli za covidne bolnike, tako v enoti intenzivne terapije kot tudi na navadnih oddelkih. Če se bodo ti trendi nadaljevali, bo verjetno treba še povečati kapacitete. Se pa moramo zavedati, da vsako povečanje kapacitet gre na račun necovidnih bolnikov, zlasti tistih, ki niso tako zelo ogroženi.

Sorodna novica V ponedeljek 1669 okužb, skoraj tretjina testov pozitivnih

Imate res tako kritične primere, da je potrebna presaditev pljuč? Take informacije imamo. Zakaj pride do tako hude poškodbe pljuč, da je potrebna presaditev?
To je zelo kompleksna patologija. Od začetka, ko se začne pljučnica, do nastanka vnetne poškodbe pljuč, ki je posledica čezmernega vnetnega odgovora; poškodbe, ki nastane zaradi dodatnih okužb, ki nastanejo v enoti intenzivne terapije, in potem se temu pridruži še stanje, ki mu rečemo organizirajoča pljučnica, ko se pljuča spremenijo, postanejo trda, se več ne širijo. Velikokrat je to stanje tako, da se ga ne da z zdravili obrniti, in edina rešitev je presaditev pljuč.

Največ okužb se po podatkih NIJZ-ja širi v skupinah mladih, dijakov, študentov. Kakšna je starostna struktura bolnikov, ki potrebujejo vašo pomoč?
Starostna struktura je ta hip taka, da je na navadnih oddelkih približno 67 odstotkov bolnikov starejših od 61 let. To je zelo velik razpon, od 61 let do 95 let, kolikor jih ima danes najstarejši. V enoti intenzivne terapije pa je to razmerje malo slabše, skoraj pol pol. Polovica mlajših, polovica starejših od 61 let. K sreči pa zdaj v najmlajši starostni skupini nimamo pacientov, torej ta hip nimamo otrok. V starostni skupini od 31 do 40 let je razmeroma malo bolnikov, ampak žal tudi v tej skupini so.

Kaj napovedujejo številke okuženih, ki se zelo hitro višajo? Kaj pričakujete v prihodnjih tednih?
Najbolj zbolevajo starostne skupine, za katere vemo, da večinoma ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. Pa če ga že potrebujejo, velikokrat to zdravljenje ne traja dolgo. Seveda imamo vedno kakšno izjemo in žal te izjeme potem končajo na enoti intenzivne terapije, nekateri potrebujejo tudi zunajtelesni krvni obtok, da dovajamo kisik. To so sicer bolj izjeme, ampak vidimo trende zniževanja starosti bolnikov, ki potrebujejo najbolj invazivno podporo.

Število okuženih sicer narašča po vsej Evropi, tudi v državah, kjer je bistveno več cepljenih kot pri nas. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo bolj množično zbolevali tudi cepljeni?
Kot veste, nobeno cepljenje ni 100-odstotno in ne nudi 100-odstotne zaščite. Vedno lahko pričakujemo, da kakšna cepljena oseba zboli. Če pa pogledate krivulje cepljeni : necepljeni, vidite, da so v izrazito korist cepljenih, kar zadeva zbolevanje. Še vedno velja, da cepljene osebe bistveno manjkrat zbolijo in dejansko velikokrat vidimo, da bolniki, ki so prej dolgo ležali, bili ogroženi že zaradi svojih osnovnih bolezni, zaradi svoje starosti zdaj, čeprav so zboleli, odkorakajo domov.

Kako si strokovnjaki razlagate, da je toliko več okuženih, da se epidemija znova širi?
Prva stvar je, da imamo delta različico, za katero vemo, da je res veliko bolj kužna od različic, ki smo jih imeli lani, in pa tisto, ki je bila pozimi, torej alfa oziroma britansko različico. Kar zadeva širjenje okužb, smo lahko pričakovali, da se bodo širile zdaj, ko se bliža hladno vremensko obdobje, ko so ljudje več v zaprtih prostorih, ko se več družijo, ko je manj zračenja. Poleg tega se je začela šola, veste, da so to kolektivi, kjer je veliko stikov, začela so se predavanja na univerzah, tam so mladi ljudje, ki se radi družijo. Seveda, nekaj jih je tudi cepljenih. Potem so se začeli določeni kulturni dogodki, športni dogodki, skratka, zelo veliko priložnosti za druženje. Pa malo premalo upoštevanja tega, kar pravzaprav govorimo že celotno epidemijo: da je dobro, da imajo ljudje, ko so v tesnem stiku, na sebi masko. Če je le mogoče, naj bo razdalja med ljudmi vseeno nekoliko večja, kot smo običajno vajeni. Mene osebno – pa tudi moje kolege – skrbijo prazniki. Vemo, da je to priložnost, ko se ljudje zberejo v večjem številu, ko se ljudje dobivajo na pokopališčih ali ob mogoče še kakšni drugi priložnosti. Že Mateja Logar, ki je vodja svetovalne skupine, je nekako omenila, da bi morda bilo dobro, da se tisti vseeno omejujejo oziroma držijo nefarmakoloških ukrepov. To je edino, kar pravzaprav lahko naredimo. Povedati moram, da je trenutno število R0 – to je to število, ki pove, koliko ljudi okuži en okuženi – več kot ena. To pomeni, da bo število okuženih še lahko strmo raslo, zlasti če se bo ta R povečal*.

Video: Posnetek pogovora