Foto: BoBo
Foto: BoBo

Epidemične razmere v državi so še vedno zelo zaostrene. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno aktivnih primerov okužb 39.343, število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14-dneh pa je 1894. Vse več je bolnikov, ki zaradi dihalne odpovedi potrebujejo obravnavo v bolnišnicah.

V bolnišnicah trenutno zdravijo 920 covidnih bolnikov, 212 jih potrebuje intenzivno nego. V sredo je umrlo 10 bolnikov s covidom-19.

Logar: Lahko se nam zgodi katastrofa v zdravstvu

Mateja Logar. Foto: BoBo
Mateja Logar. Foto: BoBo

Splošno oceno stanja v zdravstvu je na novinarski konferenci podala vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. "Tako epidemiološka situacija kot situacija v bolnišnicah je zelo resna," je izjavila. Število bolnišničnih postelj je na kritični meji in vsak dan sproti se jih trudijo zagotoviti dovolj tako za covidne kot druge bolnike. Težava je v tem, ker se pritisk na bolnišnice ne zmanjšuje in se še nekaj časa ne bo, je napovedala. Sprejeti ukrepi se lahko začnejo na dnevnih okužbah čutiti šele po kakšnih desetih dnevih ali več, pa tudi za obstoječe ni jasno, koliko bodo sploh uspešni, ker je to odvisno tudi od dejanskega upoštevanja. Ko se bo začelo stanje v populaciji umirjati, se bo pritisk na bolnišnice začel zmanjševati kakšnih sedem dni pozneje, in še dodatnih 10 dni pozneje bo začel popuščati pritisk na oddelke intenzivne nege. Če se breme bolezni ne bo kmalu bistveno zmanjšalo, se nam lahko zgodi katastrofa v zdravstvu. Nihče od nas si ne želi odločati, koga priključiti na aparat za mehansko predihavanje in koga ne, je dejala Logar.

Na novinarsko vprašanje je razložila, kako naj ravna cepljeni, če se je okužil član njegove družine ali gospodinjstva. Če se pojavi okužba znotraj družine, je možnost za prenos dokaj visoka, tudi 50-odstotna, je navedla. Ko cepljeni izve, da je njegov družinski član zbolel in je bil z njim v stiku, naj se že prvi dan testira, nato še drugi in peti dan. Če nima simptomov, lahko kar s hitrim testom. Ob pojavu minimalnih simptomov (utrujenost, glavobol, nahod, kihanje, smrkanje, zamašen nos, slabo počutje) pa je potreben PCR-test in samoizolacija.

Epidemija ne pojenja

Stanje po posameznih zdravstvenih ustanovah

Zdravstveni dom Ljubljana je sporočil, da imajo v ambulantah na primarni ravni izjemen porast covidnih bolnikov, kar zahteva takojšnje in stalno prilagajanje. Ambulante so preobremenjene, saj morajo hkrati izvajati neodložljive storitve za bolnike, cepljenje in testiranje. Zato pozivajo vse bolnike k racionalni rabi zdravstvenih storitev. "V naslednjih štirih tednih paciente zato prosimo, da se k zdravniku obračajo v primeru akutnih obolenj in vročinskih stanj," so pozvali.

Vlada je spremenila pogoje za vstop v državo. Starost otroka, ki v spremstvu ožjega družinskega člana lahko brez pogoja PCT vstopi v državo, je znižala na 12 let. Druga sprememba: hitri testi za samotestiranje ne bodo več veljali za vstop v Slovenijo.

Na oddelku mariborske pediatrije ni več proste postelje. Na oddelku je namreč hospitaliziranih že 66 otrok. Še huje je na intenzivni enoti, kjer jim vsakodnevno zmanjkuje respiratorjev. Ker so otroci hkrati okuženi z več virusi, prihaja pa še gripa, se pristojni bojijo, da bodo morali iskati pomoč tudi čez mejo. "Skupno imamo 12 respiratorjev za invazivno ventilacijo in štiri za neinvazivno. Vsi respiratorji so bili zasedeni, v zadnjih dneh nam je uspelo sprostiti tri, tako da so trije trenutno na voljo. To so respiratorji za otroke do 20 kilogramov, za tiste večje pa jih žal trenutno ni na našem oddelku," je za TV Slovenija pojasnila vodja enote za intenzivno nego in terapijo otrok Andreja Štelcar.

Sorodna novica Poklukar: Izvajajmo ukrepe, in če bomo uspešni, zaprtja družbe ne bo

Iz šempetrske bolnišnice prihajajo alarmantna opozorila o pomanjkanju zdravniškega in negovalnega osebja. Covidni oddelek je poln, zato poleg prerazporejanja znotraj ustanove vključujejo v delo na covidnem oddelku še specialiste in specializante različnih strok, od negovalnega osebja pa študente zdravstvenih fakultet in svoje nekdanje zaposlene, zdaj upokojence.

Z velikimi težavami se spopadajo tudi v izolski bolnišnici, kjer pa za zdaj covidnih bolnikov ne bodo premeščali v tržaško Katinaro. To je sicer ena od izhodnih strategij, a njena uresničitev je še pod vprašajem. Državi bi namreč morali predhodno sprejeti poseben dogovor, poleg tega so razmere skrb vzbujajoče tudi na Tržaškem. Zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege pa so izolski bolnišnici pomoč ponudile druge ustanove, je poročal Radio Slovenija.

Na mariborski pediatriji ni več proste postelje

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Matjaž Jereb je v sredo na vladni novinarski konferenci opozoril, da 25 odstotkov bolnikov, ki so sprejeti v bolnišnico, zaradi kritičnega poteka bolezni potrebuje obravnavo na intenzivnih oddelkih. "Nisem prepričan, da bo naš zdravstveni sistem, ne glede na ves trud in požrtvovalnost zdravstvenih delavcev, ta pritisk dejansko zmogel," je dejal.

Jereb je poudaril, da prerazporejanje kadra iz necovidnih v covidne dejavnosti, kar sicer do neke mere poteka, žal ni dolgotrajna rešitev. "Rezerve tu praktično ni. Zdravstveni kader je na eni strani izčrpan, nekateri žal tudi zbolevajo," je poudaril. Standard oskrbe pa je, kot je dejal, že danes nižji, kot je bil pred covidom-19.

Prvi občutni padec števila okužb v zadnjem času
Sorodna novica Avstrija: Omejitve za necepljene morda že prihodnji teden

Slovenija Bruslja še ni prosila za pomoč

Zaradi zaostrovanja zdravstvenih razmer ob skokovitem naraščanju okužb z novim koronavirusom sta v zadnjih tednih Evropsko unijo za pomoč zaprosili Latvija in Romunija. Slovenija Bruslja za zdaj še ni zaprosila za pomoč. Evropski komisar za krizno odzivanje Janez Lenarčič je sicer po poročanju TV Slovenija zaskrbljen zaradi zdravstvenega stanja v Sloveniji, hkrati pa upa, da bo zdravstveni sistem zdržal.

Na zemljevidu ECDC-ja večji del Evrope rdeč in temnordeč

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je objavil posodobljen epidemiološki zemljevid, na katerem večji del Evrope ostaja rdeč in temnordeč, tudi Slovenija.

S temnordečo barvo so na zemljevidu ECDC-ja označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa sicer upoštevajo tudi delež pozitivnih testov.

Foto: Twitter/ECDC
Foto: Twitter/ECDC

Oranžnih in zelenih območij, kjer je epidemiološka slika boljša, je še naprej vse manj. V celoti oranžna je le Portugalska, Španija je večinsko oranžna, delno pa zelena in rdeča. Razmere so v primerjavi z drugimi deli Evrope boljše tudi v Franciji in Italiji. Druge države so namreč večinoma rdeče oz. temnordeče.

Temnordeča območja so medtem poleg Slovenije med drugim še v baltskih državah, Romuniji, Bolgariji, Avstriji ter na Irskem, Slovaškem in Hrvaškem. Skoraj v celoti rdeče oz. temnordeče so še Nemčija, Poljska, Grčija in Madžarska. Skandinavske države so večinoma rdeče, nekateri deli so še oranžni oz. temnordeči. V večini držav so se razmere sicer rahlo poslabšale.