Dnevno število novih okužb v Nemčiji se zmanjšuje, zaradi česar so voditelji več zveznih držav pritiskali za hitrejše sproščanje ukrepov, a so na drugi strani vse večje bojazni zaradi širenja novih različic koronavirusa.

"Vemo, da so te različice zdaj realnost in s tem se bo stopnja okužb povišala. Vprašanje je, kako hitro," je na novinarski konferenci dejala nemška kanclerka. V skladu z dogovorom bodo za ukrepe, ki veljajo od sredine marca, veljale izjeme. Glede odprtja šol bo odločitev v rokah posamezne zvezne dežele. Kanclerka, ki je previdna glede sproščanja, je poudarila, da so prioriteta vrtci in osnovne šole. Za več varnosti v učilnicah bodo poskrbeli hitri testi na novi koronavirus. Nemško ministrstvo za zdravje pa bo preverilo, ali bi lahko učitelje in vzgojitelje cepili prednostno. V nekaterih nemških deželah se bodo tako učenci v šole vrnili že prihodnji teden. Kanclerka je sicer zagovarjala postopno odprtje šol od 1. marca.

Frizerski saloni se bodo odprli 1. marca. Preostanek gospodarstva pa se bo začel odpirati postopoma, ko bo manj kot 35 primerov na 100.000 prebivalcev v sedmih dneh. V sredo je bilo to število 68, konec decembra pa skoraj 200. Nazadnje je bilo pod 50 oktobra lani.

Je politika znanstvenike izkoristila v politične namene?

Nemško notranje ministrstvo, ki ga vodi Horst Seehofer, naj bi lani marca več znanstvenikov izkoristilo v politične namene. Prosili so jih namreč za model razvoja epidemije, na podlagi katerega so izdelali dokument, ki bi upravičeval stroge ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, poroča več nemških medijev. Nemško ministrstvo je med prvim valom epidemije prosilo raziskovalce Inštituta Roberta Kocha in drugih ustanov, da oblikujejo računski model razvoja epidemije, je poročal tednik Welt am Sonntag.

Državni sekretar Markus Kerber je v enem od elektronskih sporočil prosil znanstvenike, naj razvijejo model, po katerem bi lahko načrtovali ukrepe preventivne in represivne narave. Dopisovanje med vodstveno ravnjo ministrstva in znanstveniki naj bi bilo dolgo okoli 200 strani. Dokumentacijo so pridobili tudi odvetniki. Glede na vsebino dopisov so znanstveniki v štirih dneh zbrali podatke za tajni dokument, ki je na koncu vseeno našel pot v medije. V njem so med drugim preračunavali najslabši možni scenarij, ko bi bolezni podleglo več kot milijon ljudi, z novim koronavirusom pa bi se okužilo več kot 57 milijonov ljudi. To bi veljalo ob predpostavki, da ne bi uvedli nobenih ukrepov. Tajni dokument z naslovom Kako spravimo pod nadzor covid-19 je v medijih zakrožil že lani aprila. Svaril je, da bi lahko prišlo do propada nemškega gospodarstva in zmanjšanja bruto domačega proizvoda za 20 odstotkov.

Ministrstvo je dokument na svoji strani potem objavilo maja lani.

Baden-Wurttemberg: Sodišče preklicalo policijsko uro

Upravno sodišče v Mannheimu v nemški zvezni deželi Baden-Wurttemberg je preklicalo nočno policijsko uro, ki so jo oblasti uvedle za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Sodišče je razsojalo po pozivu ženske iz Tübingena, poroča portal Euronews.

Od četrtka v deželi tako ne bo več veljala omejitev gibanja med 20. in 5. uro, ki so jo sprejeli sredi decembra. Sodišče je sporočilo, da potrebe po tem ukrepu ni več, saj se je epidemiološka slika v državi izboljšala. Sedemdnevna incidenca je zdaj 76 primerov okužbe na 100.000 prebivalcev v primerjavi s 163 primeri na 100.000 prebivalcev 12. decembra.

Ob tem ima dežela Baden-Wurttemberg najnižjo incidenco z 61 primeri na 100.000 prebivalcev, kažejo podatki Inštituta Roberta Kocha. V večjem delu dežele je sedemdnevna incidenca celo nižja od 50 primerov na 100.000 prebivalcev.

Sodišče je tudi zavrnilo argument deželne vlade, da bi "prezgodnji" umik policijske ure lahko povečal tveganje za novo eksponentno rast števila okužb, češ da je "preveč splošen". Lahko pa oblasti uvedejo policijsko uro v okrožjih s posebej visoko incidenco.

Deželna vlada je razsodbo sprejela, pri čemer pa je dodala, da je policijska ura "gotovo prispevala k temu, da je število novih okužb v Baden-Württembergu upadlo bolj kot v drugih deželah".

Od začetka pandemije so v Nemčiji potrdili več kot dva milijona okužb in 61.675 smrti covidnih bolnikov. Skoraj 2,3 milijona ljudi je prejelo vsaj en odmerek cepiva, skoraj milijon pa dva.

Hrvaška: potrdili prve primere britanske različice

V preteklih 24 urah so na Hrvaškem ob opravljenih 6829 testih potrdili 577 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 14 bolnikov s covidom-19.

Na zagrebški kliniki za infekcijske bolezni dr. Fran Mihaljević so v torek britansko različico novega koronavirusa potrdili pri 50-letniku in pri triinpolletnem otroku iz Zagreba, pa tudi pri 34-letniku z območja Brodsko-posavske županije, je potrdila direktorica klinike Alemka Markotić. Kot je dejala, ne gre za nobeno presenečenje, saj so pričakovali, da bodo različice novega koronavirusa odkrili tudi na Hrvaškem.

V hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ) so prejeli preliminarne pozitivne izide osmih vzorcev na britansko različico novega koronavirusa, ki so jih poslali na analizo kolegom v Španijo, je pojasnil epidemiolog Bernard Kaić. Povedal je, da od tam še ni uradne potrditve, da gre za novo različico virusa, a je popolnoma verjetno, da je bila nova različica virusa v državi že sredi januarja, ko so vzeli vzorce, ki so jih potem poslali na analizo v Španijo.

Na Hrvaškem imajo 2596 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se trenutno zdravi 1055 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskih ventilatorjev pa potrebuje 92 ljudi. V samoosamitvi je nekaj več kot 12.760 državljanov. Skupno so na Hrvaškem od 25. februarja lani potrdili več kot 236.330 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 5238 ljudi. Okrevalo je skoraj 228.500 obolelih.

Cepili več kot 61.000 ljudi

Na Hrvaškem so doslej proti covidu-19 cepili nekaj več kot 61.200 ljudi. Po dva odmerka cepiva je dobilo približno 40.966 državljanov. Doslej so uporabili 102.207 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva.

Regionalne razlike glede britanske različice na Češkem

Nova študija kaže na velike regionalne razlike pri razširjenosti britanske različice novega koronavirusa na Češkem. Delež te bolj nalezljive različice je v sekvenciranih vzorcih v okraju mesta Trutnov blizu tromeje s Poljsko in Nemčijo znašal okoli 60 odstotkov, v sosednjem okraju mesta Nachod 45 odstotkov, v Pragi pa manj kot deset.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (SZU) je v študiji ugotovil, da morajo nadzor nad mutacijami novega koronavirusa, ki je bil prej osredotočen na prestolnico, razširiti na vso državo. Tudi češki premier Andrej Babiš je opozoril na nevarnosti novih različic virusa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na Češkem velja stroga omejitev javnega življenja z nočno policijsko uro. Večina trgovin je zaprtih. Kljub temu narašča število okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so potrdili 10.165 novih okužb, največ od sredine januarja. Od začetka epidemije so v skoraj enajstmilijonski državi potrdili več kot milijon okužb, umrlo je 17.642 bolnikov s covidom-19.

Francija: Več kot 80.000 žrtev

V Franciji je umrlo že več kot 80.000 covidnih bolnikov. V torek so poročali o več kot 700 mrtvih bolnikih v bolnišnicah in domovih za starejše v zadnjih 24 urah, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja vladne podatke.

Od začetka epidemije so v državi s skoraj 70 milijoni prebivalcev potrdili najmanj 3,3 milijona okužb z novim koronavirusom, od tega v zadnjem dnevu 18.000.

Število novih covidnih bolnikov v bolnišnicah ostaja veliko. V bolnišnicah se jih je v torek zdravilo 27.634, od tega 1931 novih. V ponedeljek pa je bilo v bolnišnicah 1893 bolnikov več kot dan prej, kažejo podatki zdravstvenih oblasti. Na intenzivnih oddelkih so sprejeli okoli 334 novih bolnikov.

Doslej so proti covidu-19 cepili več kot 2,35 milijona ljudi, od tega 366.733 tudi z drugim odmerkom.

Parlament je v torek odobril podaljšanje izrednih zdravstvenih razmer do 1. junija. Izredne zdravstvene razmere, ki veljajo od oktobra, vladi omogočajo uvedbo strogih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, vključno s policijsko uro, ki se začne ob 18. uri.

V državi vse bolj narašča nezadovoljstvo zaradi strogih protikoronskih ukrepov. Lastniki restavracij, ki so zaprte od oktobra, vse glasneje zahtevajo ponovno odprtje, za odpravo omejitev si prizadevajo tudi smučišča.