Cepivi AstraZenece in Johnson & Johnsona z adenovirusnim vektorjem gensko zaporedje virusnih proteinov S pošiljajo v celično jedro namesto v citoplazmo, kjer virus običajno proizvaja proteine, so ugotovili nemški znanstveniki v študiji, objavljeni v sredo na povezavi https://www.researchsquare.com/article/rs-558954/v1.

Ko so proteini v jedru, razpadejo, pri čemer nastanejo mutirane različice virusnega proteina S. Ti pa se ne morejo pripeti na celično membrano, kjer poteka imunizacija. Celice jih pošljejo v telo, kar sproži redke motnje strjevanja krvi, so zapisali v študiji, ki je drugi strokovnjaki še niso pregledali.

Profesor Marschalek: Proizvajalci lahko prilagodijo gensko zaporedje proteina
Profesor z Goethejeve univerze Rolf Marschalek je za britanski časopis Financial Times povedal, da je to težavo mogoče rešiti. Proizvajalci lahko prilagodijo gensko zaporedje proteina, tako da bi preprečili njegovo razpadanje. Podjetje Johnson & Johnson je že vzpostavilo stik z raziskovalci in jih prosilo za navodila, da bi prilagodili svoje cepivo, da proteini ne bi več razpadali, je dodal Marschalek. "Skušajo optimizirati svoje cepivo," je še povedal. "S podatki, ki jih imamo, lahko podjetjem povemo, kako spremeniti ta zaporedja, da bi preprečili nenamerno razpadanje," je pojasnil.

Iz Johnson & Johnsona so medtem sporočili, da podpirajo raziskave teh redkih motenj strjevanja krvi. Gre za pojav krvnih strdkov v kombinaciji s trombocitopenijo. Navodila za proteine S v cepivu tega podjetja so sicer manj dovzetna za razpadanje kot navodila pri AstraZenecinem cepivu. S tem bi lahko pojasnili tudi desetkrat manj hudih stranskih učinkov cepljenja s cepivom Johnson & Johnsona, kot jih zaznajo pri cepljenju s cepivom AstraZenece.

Cepivi Pfizer in Moderna pošiljata genski material zgolj v citoplazmo, ne pa v jedro
Cepivi proti covidu-19 podjetij Pfizer in Moderna, ki temeljita na informacijski tehnologiji mRNK, medtem genski material virusnih proteinov S pošiljata zgolj v celično citoplazmo, tako da nikoli ne vstopi v jedro.

Nekateri drugi znanstveniki so sicer posvarili, da je zgoraj opisana teorija samo ena od številnih in da je treba pridobiti dodatne dokaze, s katerimi bi potrdili te trditve, na spletu poroča FT.

Nemški raziskovalci v cepivu AstraZenece odkrili nečistote

Raziskovalci univerzitetnega medicinskega centra Ulm pa so v cepivu proti covidu-19 podjetja AstraZeneca odkrili nečistote z beljakovinami, a dodali, da še nimajo odgovora, ali to vpliva na učinkovitost cepiva in ali obstaja povezava z reakcijami na cepivo.

Sorodna novica V Belgiji začetek postopka v tožbi EU-ja proti AstraZeneci

Znanstveniki so ugotovili, da je bila vsebnost beljakovin v odmerku cepiva bistveno večja od teoretično pričakovane količine: v treh raziskanih serijah je bilo skupno najdenih več kot 1000 beljakovin.

Raziskovalci so v sporočilu ob raziskavi, ki so jo doslej objavili kot predhodno poročilo (preprint), zapisali, da bi morali z nadaljnjimi preiskavami najti odgovore na vprašanji: ali to vpliva na učinkovitost cepiva in ali obstaja povezava z reakcijami na cepivo. Vendar pa vodja raziskave Stefan Kochanek dodaja, da to verjetno ne bo imelo negativnih učinkov na cepljene ljudi.

AstraZeneca: Stoodstotne čistosti ni mogoče doseči

Iz krogov britansko-švedske farmacevtske družbe so v odzivu sporočili, da so klinične izkušnje pokazale, da so beljakovine, ki ostanejo v cepivu, na varni in v nekaterih primerih nižji ravni kot v drugih podobno izdelanih cepivih. Dodali so, da stoodstotne čistosti ni mogoče doseči ter da podjetje deluje v skladu z najvišjimi standardi.

"Vendar so zunajcelične beljakovine toplotnega šoka znane po tem, da lahko modulirajo prirojene in pridobljene imunske odzive ter okrepijo obstoječe vnetne reakcije. Povezujejo jih tudi z avtoimunskimi reakcijami," je dodal Kochanek in pojasnil, da prisotnost beljakovin kaže na neustrezne postopke pri nadzoru kakovosti. S spremembami proizvodnega postopka ter nadzorom kakovosti pa je mogoče povečati varnost ter učinkovitost cepiva.

Kekule: Cepivo ne bi bilo odobreno, če bi bile nečistote znane

Virolog Alexander Kekule je raziskavo iz Ulma označil kot zelo dobro delo. Ob tem je poudaril, da nečistote nima za neposredno škodljive za zdravje.

"To, da obstajajo nečistote, še ne pomeni, da je to nekaj škodljivega," je pretekli teden v svojem podcastu o novem koronavirusu dejal profesor na nemški univerzi Halle-Wittenberg Kekule.

"Po drugi strani pa je to več kot 1000 komponent, več kot 1000 različnih beljakovin, ki so jih našli. Torej, če na podatke gledate kot biokemik, morate že reči, da je to precej zastrašujoče."

Ob tem je Kekule še dejal, da je neprijetno, da Evropska agencija za zdravila (Ema) tega ni odkrila, ko je odločala o odobritvi cepiva. Po njegovem mnenju cepivo ne bi bilo odobreno, če bi bile nečistote znane. "Ema ima zdaj težavo," je še dejal in izrazil mnenje, da zelo redkih primerov možganske tromboze, ki so se pojavili po cepljenju z Astrazeneco, ni mogoče povezati z nečistotami.