Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravljajo raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA, s katero želijo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom z NIJZ-ja, je pandemska izčrpanost naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan.

Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med ljudmi, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi.

V tokratnem, šestem delu raziskave, je večina anketirancev navajala, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 odstotka), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 odstotka), ter vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 odstotka). Le okoli 60 odstotkov pa jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.

Sorodna novica Po okužbi dvakrat cepljenega zdravnika v UKC-ju Maribor sum na južnoafriško različico virusa

Anketirance najbolj moti omejitev gibanja med 21. in 6. uro

Februarja so anketirance spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe oziroma njihovo sprostitev, ko smo prešli v oranžno fazo sproščanja ukrepov. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja, in sicer 88,8-odstotno. Ta prepoved je po besedah Hočevar Gromove že po prejšnjih raziskavah precej motila.
Med veljavnimi ukrepi pa anketirance najbolj moti omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le 31,4 odstotka vprašanih.

Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. Inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci, najmanjše pa verske institucije, ministrstvo za zdravje in policija.

Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije, meni 68 odstotkov anketirancev. Cepiti se namerava 55,2 odstotka vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi.
Njihova odločitev o cepljenju bo odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika.

Več kot petina anketirancev ima težave v duševnem zdravju

Podatki kažejo tudi rahlo poslabšanje pri življenjskem slogu vprašanih. Skoraj polovica (45,4 odstotka) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, kar 34 odstotkov pa se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težav, ki niso povezane s covidom-19. Hočevar Gromova zato v prihodnje pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.

V šestem delu raziskave so tudi zaznali, da ima 21,5 odstotka anketirancev težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka ljudi pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri ljudeh, starih od 18 do 29 let (31,9 odstotka). To je po besedah Hočevar Gromove v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starejše, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlajše.

To ugotovitev potrjujejo tudi odgovori na vprašanje o finančnih razmerah. Da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 25,3 odstotka vprašanih. Največje poslabšanje (35,3 odstotka) ocenjuje najmlajša skupina anketiranih, od 18 do 29 let.

Med mladimi porast motenj hranjenja, predvsem anoreksije

Da so epidemija covida-19 in z njo povezani omejevalni ukrepi povzročili precej obstranske škode v duševnem zdravju otrok, so poudarili tudi udeleženci novinarske konference Slovenskega zdravniškega društva.

Hojka Kumpreščak Gregorič iz Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je pojasnila, da v zadnjih 25 letih po zahodnem svetu opažajo 64-odstotni porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Ta porast pa gre predvsem na račun čustvenih in vedenjskih motenj. V zadnjih nekaj letih opažajo tudi porast anksioznosti.

Med epidemijo opažajo večanje družinskih stisk, prepirov in disfunkcionalnosti. Med mladimi pa opažajo porast motenj hranjenja, predvsem anoreksije. Prav tako so zaznali več kriznih razmer, v katere je bilo treba vključiti multidisciplinarne ekipe.

"Problem, s katerim smo soočeni v Sloveniji, je ta, da že pred epidemijo nismo zadostili potrebam otrok in mladostnikov, ki so potrebovali pomoč na področju otroške in mladostniške psihiatrije," je opozorila.

Telefon TOM: V zadnjem času v ospredju samomorilske mislil, zaskrbljenost zaradi prihodnosti in porast anksioznosti

"Koronakriza je samo naplavila težave, ki so se vrsto let kuhale pod površjem," je dejal Denis Baš iz Združenja za pediatrijo pri zdravniškem društvu. Kot je pojasnil, so se pediatri že od samega začetka epidemije zavedali, da ta še posebej škoduje otrokom iz socialno neustreznih okolij in otrokom s posebnimi potrebami. Z vidika razvoja socialnih veščin pa so posebno škodo utrpeli tudi mladostniki.

Mladi tudi vedno pogosteje žrtve spletnih spolnih zlorab

Kornelija Kaurin iz Zveze prijateljev mladine Maribor, ki vodi mariborsko svetovalno skupino telefon TOM, je poudarila, da se je v času epidemije bistveno spremenila vsebina prejetih klicev. V zadnjem času je tako prisotna problematika samomorilskih mislil, zaskrbljenost zaradi prihodnosti in porast anksioznosti. Zaznali pa so tudi porast klicev zaradi nadlegovanja prek spleta. Kot je opozorila Kaurinova, je težava v tem, da so mladi veliko več časa na računalnikih, s tem pa izpostavljeni pastem spleta.

Tako tudi na policiji v zadnjem času opažajo, da vedno več otrok in mladih na mobilnih aplikacijah, kot so TikTok, Snapchat in Instagram ter na YouTubu, objavlja svoje gole posnetke. S tem pa lahko posledično postajajo žrtve spletnih spolnih zlorab, saj se posnetek nenadzorovano širi naprej, tudi na temnem spletu, je povedala Bojana Kračan z Generalne policijske uprave.

V lanskem letu so v primerjavi z letom 2019 na policiji opazili manjši padec števila kaznivih dejanj zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletnimi osebami. Opazili so tudi padec števila primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Povišanje pa so zaznali pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe. Na policiji obenem niso zaznali bistvenega odstopanja pri številu poskusov samomora otrok in mladostnikov.

Zakaj so mladi bolj ranljivi? Potrebujejo svoje rutine, okolja in vključenost

Andreja Mikuž iz sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije je glede tega izrazila zaskrbljenost, da je manjše število prijav na policijo zgolj posledica dejstva, da drugi ljudje in pristojne službe, ki bi sicer prijavile zlorabe, te ne zaznajo.

Mikuževa je med drugim pojasnila, da so, sodeč po raziskavah iz tujine, otroci in mladi odrasli bolj ranljivi za posledice omejevalnih ukrepov, kot so odrasli. Razlog za to naj bi bile značilnosti njihovega razvoja, saj mladi potrebujejo svoje rutine, socialna okolja in vključenost.