Slovenskemu športu se ne piše nič dobrega, če se ne bodo mladi hitro znova vrnili na treninge in tekmovanja. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Slovenskemu športu se ne piše nič dobrega, če se ne bodo mladi hitro znova vrnili na treninge in tekmovanja. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Na videokonferenci Olimpijskega komiteja Slovenije je bila ključna misel, da šport ni težava, temveč rešitev tudi v času pandemije. Predsednik OKS-a Bogdan Gabrovec je dejal, da le deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov lahko v tem času v omejenem obsegu trenira. Razmere na terenu so po njegovih besedah katastrofalne, posebej prizadeti so mladi.

"Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le približno 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema."

"Poznamo pristope in imamo pripravljene rešitve za odpiranje, vsaka panožna zveza ima pripravljene protokole za delovanje, ampak jih mora nekdo sprejeti. Če zamudimo še tri ali štiri mesece, potem športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, kaže zelo slabo," je navedel Gabrovec.

Molk ministrstva za šport
Kar nekaj udeležencev je navedlo, da ima ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi svojega obsega in pomena zdaj veliko "tekem", na vseh pa mu trenutno ne kaže najbolje. "Kljub temu želimo odgovore na preprosto vprašanje, zakaj na večino naših predlogov za varno izvedbo treningov niso odgovorili, enostavno ni bilo odziva. Od 37 predlogov OKS-a je vlada sprejela le nekaj finančnih, sicer tudi eksistenčnih," je dodal Gabrovec.

Po raziskavah se po koncu epidemije kar četrtina mladih ne bo več vrnila v šport, poudarja Gregor Jurak s Fakultete za šport. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Po raziskavah se po koncu epidemije kar četrtina mladih ne bo več vrnila v šport, poudarja Gregor Jurak s Fakultete za šport. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Olimpijci kmalu na vrsti za cepljenje
Tudi cepljenje še ne bo prineslo vseh rešitev in vrnilo stanje v čase pred epidemijo. "A pozivam, da se čim več ljudi, tudi športnikov, cepi. To seveda ne bo pomenilo, da se cepljeni drugače obnašajo, še vedno se bo moral vsakdo držati zdravstvenih in higienskih priporočil. Šele ko bomo v Sloveniji precepljeni, se bomo lahko začeli pogovarjati o večjem sproščanju osnovnih preventivnih ukrepov za zajezitev bolezni," je menil zdravnik Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC-ja Ljubljana.

Gabrovec je povedal, da je za olimpijske igre poleti v Tokiu 116 slovenskih kandidatov, 23 si jih je že zagotovilo nastop. "Po najbolj občutljivih skupinah družbe v naslednjem sklopu pričakujemo tudi cepljenje olimpijcev, a to ne sme biti pogoj za olimpijski nastop, kot priporoča tudi Mednarodni olimpijski komite."

Četrtina mladih se ne bo vrnila v šport
Skrbi pa ne vzbujajo slovenski nastopi in njihovi dosežki na letošnjih olimpijskih igrah, ampak na prihodnjih. "Po raziskavah se četrtina mladih ne bo več vrnila v šport. Posledice na naslednje generacije športnikov bodo ogromne, saj Slovenija nima velikega bazena za črpanje vrhunskih športnikov," je poudaril nekdanji plavalec Gregor Jurak s Fakultete za šport.

Martin Koželj, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije, je dejal: "Priče smo izgubljanju generacij našega športa ... Rešitve so, ampak jih je treba potrditi. Šport je pri nas ta čas pravzaprav v ilegali, na Hrvaškem lahko denimo od konca prejšnjega meseca trenirajo vsi nogometaši."

"Smo pa za postopno odpiranje, tudi zaradi možnosti poškodb. Bojimo se velikega osipa med mladimi, vprašanje je tudi, v kakšnem stanju se bodo vrnili tisti, ki ne morejo zdaj trenirati," pa je povedal košarkarski trener Matic Vidic.