Poslanci DZ-ja bodo v sredo sprejemali že šesti protikoronski sveženj zakonov (PKP6). Vlada je tudi tokrat k ukrepom za blaženje posledic epidemije covida-19 priključila nekatere nove represivne metode za kršitelje ukrepov, ki jih zapoveduje zakon o nalezljivih boleznih. Peti zakonski sveženj (PKP5) je namreč pooblastil policijo, redarje in večino inšpektoratov za pristojne pri izrekanje prekrškovnih glob kršiteljem vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

PKP6 pa bo predvidoma za 2,5-krat dvignil globe za nekatere obstoječe kršitve 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim omejuje in prepoveduje zbiranje oseb.

Na novo pa bi se z globo od 1500 do 15.000 evrov kaznovala nova "hujša" prekrška, in sicer javno pozivanje h kršitvi prepovedi oziroma omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih kot tudi organiziranje zbiranja ljudi v času, ko je zbiranje prepovedano ali omejeno.

O predvidenem zvišanju glob za prekrške po zakonu o nalezljivih boleznih je pretekli petek razpravljal tudi odbor DZ-ja za pravosodje in nekako pričakovano so bili vladnemu predlogu naklonjeni koalicijski poslanci, ki so zavrnili pobudo opozicijskih poslancev, da bi zavrnili 60. člen protikoronskega zakona, ki spreminja zakon o prekrških, in 59. člen protikoronskega zakona, ki spreminja zakon o nalezljivih boleznih.

25-kratno povišanje glob

Predlogu zvišanja glob za nekatere kršitve zakona o boleznih pa niso naklonjeni tudi pravni strokovnjaki. Na sejo odbora sta bila povabljena Katja Filipčič s katedre za kazensko pravo z ljubljanske pravne fakultete in Aleš Završnik iz inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Seje se sicer zaradi odsotnosti nista udeležila, kljub temu pa sta pripravila pravno mnenje in ga posredovala v DZ.

V njem sta zapisala, da se strinjata s predlagatelji zahtevka za sklic nujne seje odbora za pravosodje, ki so sejo zahtevali zaradi domnevne spornosti novih višjih glob in uvedbe novih prekrškov.

"Višje sankcije so predlagane za prekrške, ki jih dejansko določa vlada z odlokom kot podzakonskim predpisom. Še posebej zato, ker ima vlada za določanje ukrepov (katerih kršitve so prekrški) zakonsko pooblastilo, morajo biti predlogi vlade za zvišanje sankcij dobro argumentirani in domišljeni, v zakonodajnem postopku pa mora biti zagotovljena možnost za strokovno razpravo. Vse to predstavlja varovalko za ohranjanje ločenosti izvršilne in zakonodajne veje oblasti," sta zapisala.

Ob tem sta opozorila, da je vlada letos že nekajkrat zaostrila kazni, povezane z zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB). "Prva sprememba se je zgodila aprila, ko je bil zakonu o nalezljivih boleznih dodan novi 57a. člen, ki je omogočil zdravstvenim inšpektorjem izrekanje glob tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, torej med 400 in 4.000 evri. S tem dopolnilom je bila dejansko zvišana globa za te prekrške za 10-krat," navajata. Po predlogu PKP6 pa bo mogoče za trenutno določene kršitve izreči globe do 10.000 evrov, kar pomeni 25-kratno zvišanje globe v obdobju sedmih mesecev. Do letošnjega aprila je bila namreč kršiteljem ZNB-ja lahko izrečena le globa do 400 evrov.

"Kolikor nama je znano, ni bila narejena nobena analiza, kako je dvig globe v aprilu vplival na obseg kršitev in tudi ne, koliko glob in v kakšni visini je bilo izrečenih od aprila dalje (v kakšni višini znotraj predpisanega razpona so bile izrečene globe). Zvišanje globe bi bilo lahko utemeljeno le po takšni analizi, če bi seveda pokazala množično kršenje ukrepov, ki se ni zmanjšalo niti po dvigu globe v aprilu 2020. Pri tem pa je treba poudariti, da zaostrovanje sankcij vpliva na zmanjšanje kršitev le v omejenem obsegu, da zaostrovanje denarnih prekrškovnih sankcij praviloma dodatno obremeni že tako ranljive skupine, kar izhaja iz številnih kriminoloških, penoloških in pravno-empiričnih raziskav," sta med drugim zapisala v svojem pravnem mnenju, kjer med drugim tudi opozarjata na nejasnosti predlaganih sprememb in vprašljivo zakonitost nekaterih ukrepov.

Sporne nove hude kršitve

Bolj kot višanje glob sta pravno precej sporni novi hujši kršitvi, ki ju uvaja PKP6, in sicer javno pozivanje h kršitvi prepovedi oziroma omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in organiziranje zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano ali omejeno. Pozivanje k storitvi prekrška bi tako postalo hujša kršitev, kot pa sama storitev prekrška.

V slovenskem kazenskem pravu pa je sicer, kot poudarjata, pozivanje ali ščuvanje k storitvi nekaterih kaznivih dejanj opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje le, če se pozivanje nanaša na izvršitev najtežjih kaznivih dejanj. Vendar je za to pripravljalno dejanje vedno predpisana bistveno nižja kazen kot pa za dejanje, h kateremu se poziva, sta še opozorila.

Nesorazmerno visoke globe

Pravnik Miha Šepec s katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru je za MMC med drugim pojasnil, da so novo predlagane globe nesorazmerno visoke, saj bo nekdo, ki bo zunaj zaloten brez maske in pri tem ne bo ogrožal drugih, lahko sankcioniran s 1000 evri kazni, voznik, ki vozi pod močnim vplivom alkohola in je za udeležence v prometu smrtno nevaren, pa je kaznovan s 1200 evri.

Kako kot pravni strokovnjak ocenjujete predlagane višine glob v primerjavi z globami za druge prekrške oz. ali so sorazmerne glede na globe za ostale primerljive prekrške?

Globe so po mojem mnenju nesorazmerno visoke. Za primerjavo, nekdo, ki bo na odprtem zaloten brez maske in kjer zelo verjetno ne bo prišlo do nikakršnega resnega ogrožanja ostalih, bo po novem predlogu vlade lahko sankcioniran s 1000 evri kazni, popolnoma vinjen ali zadrogiran voznik avtomobila, ki pa je za udeležence v prometu smrtno nevaren, pa s 1200 evri. Kljub temu pa je treba vedeti, da višina kazni ni toliko pravno vprašanje, kot je vprašanje kaznovalne politike države. Če država ocenjuje, da so tisti, ki kršijo vladne uredbe, ki se nanašajo na covidne ukrepe, bolj nevarni od pijanih ali zadrogiranih voznikov v prometu, potem seveda lahko za te predpiše višje kazni, in samo zaradi tega ta kazen ne bo nezakonita ali neustavna. Osebno tako visoke kazni sicer ocenjujem kot nebuloze, smiselne se mi zdijo le za najhujše kršitelje (npr. organiziranje zasebnih zabav z več udeleženci, kjer je potencial za širjenje virusa zelo velik), pravno pa z njimi ni nič narobe, vse dokler se vlada drži predvidenih kaznovalnih okvirjev zakona (ZNB in Zakona o prekrških ZP-1) – torej za posameznike od 400 do 4000 evrov (po ZP-1 pa je ta okvir od 40 do 5000 evrov).

Zdi se, da je zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) vladi dal tako rekoč bianco menico za uvajanje najrazličnejših ukrepov, vsaka kršitev pa je oglobljena z globami, kot jih predvideva ZNB, čeprav v nekaterih primerih ne gre za hujše prekrške (priča smo že bili izrekom globe 400 evrov, ker so osebe na javnem mestu uživale hrano brez zaščitnih mask). Ali so po vašem mnenju trenutne kazni za prekrške v povezavi z ZNB-jem ustrezne oz . ali so prenizke ali previsoke, glede na ostale globe za prekrške, ki je opredeljuje slovenska zakonodaja?

39. člen ZNB-ja kar natančno določa, na katera področja vlada lahko posega s svojimi uredbami. Tako da kakršni koli ukrepi vlade, ki jih ZNB vsaj okvirno ne določa (kako daleč gre lahko vlada z interpretacijo določb ZNB – torej kakšen okvir ji ZNB zares določa pri vsakem ukrepu, je izredno težavno pravno vprašanje), so neustavni. Zakon torej ne daje vladi bianco menice. Višina kazni je sorazmerno povezana z nevarnostjo storilčevega ravnanja. Ocena nevarnosti posameznikovega ravnanja pa je v domeni kaznovalne politike države. Če država ocenjuje, da je nenošenje mask, uživanje rogljička na javnem mestu, tako resno dejanje, da si zasluži kazen 400 evrov, je to njena legitimna odločitev v okviru njene kaznovalne politike. Kako državljani ocenjujemo višino kazni, pa je v subjektivni domeni vsakega posameznika (nekaterim je to enormen znesek, nekaterim zanemarljiv in bi si želeli še višje kazni).

Kakšne pravne možnosti imajo oglobljeni posamezniki razen pritožbe pristojnemu organu, če se jim zdi globa za storjeno kršitev previsoka oz. je nesorazmerna glede na primerljive prekrške?

Posameznik ima na voljo pravna sredstva – predvsem pritožbo in potem zahtevo za sodno varstvo. Pri čemer pa v konkretnih primerih višina kazni načeloma ne more biti predmet oziroma podlaga pritožbe. Če bi vlada sprejela kazni, ki bi presegale okvirje, ki jih določa ZNP, pa bi seveda tudi to lahko bilo predmet pravnega sredstva. Sklicevanje na primerljive kazni pri drugih prekrških prav tako ne bo uspešno v pritožbi. Inšpekcijski organ oziroma pozneje sodišče namreč ne bo ocenjeval zakonitosti izrečene kazni glede na višino kazni za prekrške, ki jih določajo drugi predpisi za popolnoma drugačne situacije. Kot rečeno, višina predpisane kazni je v domeni zakonodajalčeve kazenske politike, sodišče pa lahko le izreče višino kazni takrat, ko je ta predpisana v razponu. Pri tem velja opozoriti še sledeče: v hitrem prekrškovnem postopku prekrškovni organ vedno izreče najnižjo globo, če je ta predpisana v razponu (npr. 400 do 4000 evrov). Če bi prekrškovni organ izrekel višjo globo kot najnižjo predpisano, potem bi seveda kršil določbe Zakona o prekrških in bi bila taka odločba nezakonita, kar se v pritožbi prav tako lahko navaja.

Ali sicer lahko vlada potem scenariju, če ga potrdi DZ, viša kazni za prekrške brez omejitev oz. bi lahko določene kršitve lahko tudi opredelila za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen? Kakšne bi bile v tem primeru posledice na prekrškovno in kazensko zakonodajo?

Če vlada želi višati kazni ali nekaj, kar je zdaj določeno kot prekršek, prekvalificirati v kaznivo dejanje, tega seveda ne more storiti sama, temveč mora državni zbor sprejeti spremembo zakonodaje. Državni zbor bi moral spremeniti tako ZNB kot zakon o prekrških, ki določa, da se za prekršek lahko posameznik kaznuje z globo od 40 do 5000 evrov (17. člen). Če pa bi država rada posegala tudi na področje kaznivih dejanj, pa mora spremeniti Kazenski zakonik (KZ-1). Brez sprememb teh zakonov bi bili kakršni koli taki posegi vlade neustavni. V kakšni obliki bi državni zbor sprejel te spremembe, kako bo spremenil navedene zakone in kakšne kazni bo predvidel, pa seveda ne morem komentirati, dokler vsaj osnutki teh zakonov niso pripravljeni.