Kot so sporočili z Lekarniške zbornice Slovenije, so že od septembra lani, ko so lekarne začele z izdajanjem testov za samotestiranje v šolah, ministrstvo opozarjali, da informacijo o kakršni koli spremembi dinamike testiranja za ustrezno organizacijo potrebujejo vsaj 14 dni prej. Dodali so, da so to informacijo za prilagajanje naročil, zaloge in logistike potrebovali tako v času, ko se je pogostost testiranja stopnjevala, kot tudi, ko bi se pogostost testiranja zmanjševala.

"Še v tednu pred sprejetjem odloka, s katerim je bilo popolnoma ukinjeno samotestiranje v izobraževalnih institucijah, je vlada sporočala javnosti, da se bodo ukrepi sproščali postopoma in da samotestiranje v šolah ostaja," opozarjajo na zbornici. Kot pojasnjujejo, so z ministrstva za zdravje še v četrtek popoldne dobili informacijo, da se bo v prvi fazi zmanjšala izdaja hitrih antigenskih testov za samotestiranje iz 20 na 15 testov na mesec, zaradi ukinitve karanten, in da v nadaljevanju obstaja možnost, da se bo nato postopoma zmanjševala tudi pogostost testiranja. Vlada je nato čez dva dni napovedala, da se obvezno samotestiranje v šolah s ponedeljkom, 21. februarja ukinja.

Ker je bilo zagotavljanje testov za nemoteno preskrbo in redno izvajanje testiranja v izobraževalnih institucijah logistično zahtevno, so imele lekarne tudi zaloge, s čimer so poskrbele, da so teste tudi pravočasno prejeli vsi upravičenci. "Naj spomnim, kakšni pritiski so bili na lekarne, ko je bila dobava še zelo motena in so se morali upravičenci po teste vračati ali jih iskati na več lokacijah. Takšna odločitev vlade je bila za lekarne, milo rečeno, nekorektna. V resnici je lekarnam naredila veliko poslovno škodo," je dogajanje povzela predsednica Lekarniške zbornice Darja Potonik Benčič.

Z ukinitvijo obveznega samotestiranja v izobraževalnih ustanovah se je povpraševanje po testih namreč neprimerno znižalo. Prvotni obseg upravičencev do izdaje hitrih antigenskih testov je bil okrog 350 tisoč upravičencev, po spremembi odloka pa je povpraševanje omejilo na nekaj tisoč samoplačnikov, ocenjujejo na Lekarniški zbornici.

Ob hitrem znižanju povpraševanja nekatere lekarne v finančnih težavah

Lekarniška zbornica je naredila poizvedbo med lekarnami in iz ankete izhaja, da imajo lekarne zalogo testov v skupni vrednosti okrog 2 milijona evrov. Tako velika zaloga je po pojasnilih predsednice zbornice posledica tega, da se je "sprememba zgodila dobesedno čez noč in tik preden bi lekarne začele izdajati teste za naslednji mesec". Kot opozarja, gre za visok znesek, ki bi lahko vplival na likvidnost posameznega izvajalca lekarniške dejavnosti, likvidnostne težave pa prinesejo motnje v preskrbi z zdravili, kar je temeljno poslanstvo lekarniške dejavnosti. "In tega ministrstvo ne bi smelo dopustiti," je prepričana.

Od ministrstva za zdravje tako v Lekarniški zbornici pričakujejo "enako korekten pristop, kot so ga do ministrstva in seveda predvsem do ljudi, izkazale lekarne". Kot eno od možnih rešitev vidijo v tem, da bi presežne zaloge testov odkupil zavod za blagovne rezerve, v vsakem primeru pa pričakujejo, da "ministrstvo na tak ali drugačen način lekarnam povrne sredstva v višini nabavne vrednosti testov". Roki uporabe testov, ki so trenutno nakopičeni v lekarnah, so sicer po pojasnilih zbornice različni, najdaljši so uporabni do konca leta 2023.

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo testi prišli v uporabo

Z vprašanji o tem, ali bo država priskočila na pomoč pri iskanju rešitev za težave, na katere opozarjajo lekarne, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje. "Po naših informacijah so imele lekarne za 11 milijonov evrov presežka in za 60 milijonov vseh zalog," so odgovorili z ministrstva. "Virus še vedno kroži med nami. Kot smo že večkrat priporočili, naj ima hitri antigenski samotest v domači lekarni mesto poleg termometra," so še zapisali na ministrstvu, kjer pričakujejo "da bodo testi skladno z epidemiološkim dogajanjem prišli v uporabo".