Raziskovalci po svetu že več mesecev opravljajo raziskave in objavljajo izsledke, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima prebolela bolezen covid-19 na srčno mišico. Ta je pogosteje prizadeta pri tistih, ki imajo hujši potek bolezni, še posebej pri tistih, ki potrebujejo umetno predihavanje. Tudi pri tistih, ki so imeli blažji potek bolezni, so z magnetnoresonančnim slikanjem srčne mišice ugotovili spremembe na srcu pri pri več kot polovici.

Pri mladih športnikih je teh sprememb manj, a še vedno precej – tako so pri športnikih na ameriških univerzah ugotovili spremembe pri 9 do 19 odstotkih, od katerih jih je nekaj imelo spremembe, ki so značilne za vnetje srčne mišice oz. miokarditis, kljub temu da niso imeli večjih težav.

Poleti je odjeknila smrt mladega profesionalnega košarkarja Michaela Oja, ki je v ligi ABA igral za Crveno zvezdo. Julija je prebolel covid-19, mesec pozneje pa umrl med kondicijsko vadbo, in sicer zaradi zastoja srca.

Sprememb na srcu po covidu-19 je precej, a njihov pomen še ni jasen

Raziskave kažejo, da je odstotek miokarditisov po covidu-19 verjetno večji kot po drugih virusnih obolenjih, pove dr. Katja Ažman Juvan, specialistka kardiologije in vaskularne medicine z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in vodja Sekcije za športno kardiologijo pri Združenju kardiologov Slovenije. Ob začetku telesne vadbe po preboleli bolezni se strokovnjaki po njenih besedah zato bojijo predvsem neprepoznanega miokarditisa, saj lahko vadba poslabša potek bolezni in privede do nenadne srčne smrti.

"Po eni strani virus neposredno napade srčno mišico, po drugi strani pa jo lahko prizadene vnetni odziv, ki se običajno pojavi približno teden dni po okužbi. Telo napada lastne organe in zato lahko pride do hujših zapletov kot v prvih nekaj dneh po okužbi," pojasni.

Velikokrat se vnetje srčne mišice pozdravi samo od sebe in bolnik niti ne ve, da ga je prebolel. Možnost težav in zapletov pa je večja, če je oboleli v tem času telesno aktiven. Zato so kardiologi pripravili priporočila tako za tekmovalne športnike kot rekreativne športnike, kako naj se po preboleli koronavirusni bolezni ali zgolj okužbi vračajo v običajno telesno dejavnost.

Priporočila zdravnikom, kaj naj svetujejo obolelim glede vadbe

Priporočila so različna, glede na to, za kak tip športnika gre, za katero starostno skupino in tudi glede na to, kako je potekalo prebolevanje bolezni. Športnike so razdelili v štiri skupine: s pozitivnimi izvidi na testiranju za okužbo, ki so bili popolnoma brez težav, okužene z blagimi simptomi, ki prenehajo v kratkem času (lažja utrujenost, glavobol, kašelj, vnetje grla, nahod, slabost, bruhanje, izguba okusa, voha, prebavne motnje), okužene shujšimi simptomi bolezni (telesna temperatura nad 38 stopinj, mrzlica, pljučnica, bolečine v prsih) in tiste, pri katerih so simptomi vztrajali več kot 14 dni, ter bolnike, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje.

"Splošno priporočilo, ne glede na to, za kak tip športnika gre, in tudi, če je okužba minila brez simptomov bolezni, je, da naj počivajo vsaj deset dni. Vnetje srčne mišice in imunski odzivi so namreč lahko drugačni, če so v tem času zelo telesno dejavni. Ponavljajoči se intenzivni treningi povzročajo stres za organizem in kronično vnetje. Tudi za samo prebolevanje okužbe je ta počitek potreben," poudari kardiologinja Katja Ažman Juvan.

Prav tako je pomembno, da je posameznik pred začetkom vadbe vsaj teden dni brez vsakih zdravstvenih težav. Do polnega obsega treningov ali običajne dejavnosti je po prepričanju strokovnjakov treba priti postopno v enem ali dveh tednih, odvisno od športa.

Ob tem se je treba opazovati, pravi naša sogovornica, predvsem, ali ste bolj zadihani kot sicer, kakšen je srčni utrip, kako poteka regeneracija telesa, ali se pojavljajo motnje spanja, intenzivnejše bolečine v mišicah in podobno. "Če so pretirano zadihani, čezmerno utrujeni ali se slabo regenerirajo, je treba zmanjšati intenzivnost vadbe, priporočljiv je posvet z zdravnikom. Takoj, ko se pojavijo kakšni simptomi, jih je treba upoštevati pri vnovičnem začetku vadbe," doda.

Za bolnike, ki bi imeli vnetje srčne mišice in bi začeli trenirati prezgodaj, lahko to poslabša sam potek bolezni in poveča možnost za usodne zaplete, svari kardiologinja.

Čas do začetka vadbe se podaljša pri tistih s hujšim potekom koronavirusne bolezni. Pri takšnih bolnikih je treba pred začetkom vadbe natančno oceniti tako morebitne zaplete na srčno-žilnem kot tudi drugih organskih sistemov.

Znaki so lahko različni, mnoge ne povezujemo s težavami na srcu

Kakšni pa so znaki vnetja srčne mišice? "Težava je v tem, da se miokarditis lahko kaže na zelo različne načine," se glasi odgovor. Nekateri ga prebolijo, pa niti ne vedo, da so ga preboleli, drugi imajo popolnoma neznačilne simptome, ki se kažejo kot prehladno obolenje z glavobolom, bolečinami v mišicah ali sklepih, utrujenostjo, minimalno povišano telesno temperaturo. Simptomi lahko posnemajo tudi druge srčne težave – to so lahko močne bolečine v prsih, ki posnemajo srčni infarkt, izrazita zadihanost, ko pride do popuščanja srčne mišice, kot omotica ali izguba zavesti in v skrajnem primeru smrt zaradi motnje ritma. "Pri vseh miokarditisih velja, da morajo ljudje vsaj tri mesece počivati, ne glede na to, kakšne težave so imeli, koliko je bila prizadeta srčna mišica in kako se počutijo."

Koliko časa po preboleli koronavirusni bolezni obstaja nevarnost pojava miokarditisa? Kardiologinja Ažman Juvan odgovarja, da vsaj teden dni po prenehanju vseh simptomov. "Če pa je bil potek bolezni težji, pa se ta čas podaljšuje. Z začetkom vadbe je treba počakati, da se bolezen umiri in se lahko preveri, kakšne posledice so ostale."

Preventiva je vedno dobra odločitev

A veliko okužb se preboli tudi brez simptomov. Stroka tukaj še nima vseh informacij, "znanje o tem še ni na taki ravni, kot bi si želeli". Vedno je pametno narediti preventivni pregled vsaj pri osebnem zdravniku, pravi sogovornica. Sploh, če gre rekreativne športnike, ki so starejši 65 let, ki že vedo, da imajo srčno-žilno obolenje, ali za tiste, ki imajo več dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. To pa so povišan holesterol, čezmerna telesna teža, povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen ali če so dolga leta kadili.

"Edino, kar je zagotovo, je to, da ni pravila, koga napade novi koronavirus, na kakšen način in kakšen bo potek. Opažamo toliko izjem v predpostavkah, da razloga za sproščenost v kateri koli starostni skupini ne moremo imeti, zapleti niso izključeni pri nikomer. Ideje, da se nekdo izpostavi virusu, ker je mlajši in v formi, potem bo pa lahko normalneje živel naprej, so precej tvegane, saj nikoli ne veš, kako se bo bolezen pri njem razvila. Cepljenje je tisto, na katero vsi računamo, da bo vzpostavilo normalnejše življenje," še doda.