Najbolj so se v zadnjih sedmih dneh okužbe razširile v obalno-kraški statistični regiji. Tedenski prirast znaša 50 odstotkov, v zadnjem tednu so potrdili 96 primerov okužbe, kar je nekaj več kot 81 na 100 tisoč prebivalcev. Sledijo ji osrednjeslovenska, posavska in gorenjska regija.

V oranžno kategorijo območje na Evropskem centru za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) uvrstijo, ko je 14-dnevna incidenca okužb na 100 tisoč prebivalcev nižja od 50 in je delež pozitivnih testov višji od štirih odstotkov ali ko je incidenca med 50 in 75 in delež pozitivnih testov višji od enega odstotka ali ko je incidenca med 75 in 200, delež pozitivnih testov pa nižji od štirih odstotkov.

Potrjenih 248 okužb

Po 1828 PCR-testih v sredo je bilo potrjenih 248 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR-testov je znašal 13,6 odstotka.

Zaradi covida-19 se v bolnišnicah zdravi 40 bolnikov, šest jih potrebuje intenzivno nego. S covidom-19 ni umrl noben bolnik.

V sredo je bilo opravljenih tudi 20.543 hitrih antigenskih testov (HAT).

Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji 1900 aktivnih primerov. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 88. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 153.

Pri sledilniku jeseni pričakujejo številke, primerljive z lanskimi

Kot je v Odmevih Televizije Slovenija dejal Janez Žibert s sledilnika za covid-19, je sedemdnevno povprečje okuženih trenutno 157, pred enim letom je bilo to število 16. Ob tem je hospitaliziranih 40 bolnikov s covidom-19, pred enim letom jih je bilo 23. "Če vemo, kaj se je potem zgodilo jeseni, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Vendar je situacija drugačna. Danes se spoprijemamo z različico delta, ki je mnogo bolj kužna. Na drugi strani pa imamo močno orodje proti temu, to je cepljenje. Na žalost moramo ugotoviti, da bomo tudi tokrat tekmovali s cepljenjem proti virusu," je dejal Žibert.

Glede na simulacije poteka epidemije pri sledilniku ugotavljajo, da bo ob trenutnem tempu cepljenja konec oktobra precepljenost s prvim odmerkom 60-odstotna. "Kar ne bo zadoščalo za preprečitev četrtega vala. V tem primeru pričakujemo podobne številke kot pri drugem valu, morda malenkost nižje. Torej bolnišnice okoli 1000, na intenzivnih oddelkih okoli 200, smrti nekoliko manj, kot jih je bilo v drugem valu," je dejal Žibert in ob tem opozoril, da je ob tem še veliko odprtih predpostavk. "Raje govorim o simulacijah in projekcijah, ne pa toliko o dolgoročnih napovedih," je poudaril. Pri sledilniku sicer v simulacijah upoštevajo tudi delež precepljenega prebivalstva, v svoje modele pa vključujejo tudi podatke o prebolevnikih.

Lejko Zupanc: Učinkovite alternative cepljenju ni

Kot je v Odmevih dejala predstojnica infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, bi bil še en val, podoben drugemu valu, šok za infekcijsko kliniko in celotno zdravstvo. "Že v drugem valu, kjer smo imeli v kliničnem centru naenkrat skoraj 400 covidnih bolnikov na navadnih oddelkih in še skoraj 80 na intenzivni terapiji, smo bolj ali manj skoraj vse infektološke bolnike morali predati drugim strokam, kar gotovo ni dobro. Druge stroke pa so morale obilno prispevati s svojim kadrom, to pomeni, da se določeni rutinski posegi in relativno manj nujne zadeve niso izvajali," je opozorila.

Kot je dejala predstojnica infekcijske klinike, učinkovite alternative cepljenju ni. "Kar lahko storimo, je, da skrbimo za svoje splošno zdravstveno stanje, kondicijo, da uživamo mnogovrstno zdravo hrano. Veliko je mogoče prebrati na spletu o raznih prehrambnih dodatkih, ki naj bi spodbujali imunost – vpliv imajo selen, cink, tudi pripravki iz rastlin –, vendar nobena od teh stvari ni ekvivalentna cepljenju," je dejala.

Vindišar: Na Notranjskem precepljenost nadpovprečna

Državni sekretar Franc Vindišar je po srečanju s predstavniki zdravstvenih domov iz notranjske regije dejal, da je precepljenost prebivalstva proti covidu-19 v tej regiji nad povprečjem, še posebej je pohvalno, da tudi v starostni skupini, ki nam pri širjenju različice delta povzroča največ težav, to je 18-24 let. Dodal je: "Za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole se tudi z začetkom šolskega leta predvideva sistem samotestiranja, uvedba PCT-sistema v srednje šole bo odvisna od razvoja epidemije. Za odprtje fakultet pa je uporaba PCT-sistema s študenti že dogovorjena. Želim si, da bi tudi drugi študentje in zaposleni v vzgoji in izobraževanju čim bolj sledili zgledu študentov medicine, kjer naj bi bila precepljenost stoodstotna."

Hitri testi kmalu ne bodo več brezplačni

Država od 23. avgusta ne bo več krila presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, bo glede na zakon o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec. Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma znašala 12 evrov.

Posamezniki iz določenih poklicnih skupin, denimo zaposleni v zdravstvu, domovih za starejše, v šolstvu … ki niso cepljeni proti covidu-19 oz. ga niso preboleli, se morajo testirati na okužbo z novim koronavirusom enkrat tedensko, kar se bo predvidoma spremenilo s 23. avgustom.

Takrat bo za vse dejavnosti, tako za zaposlene kot tudi obiskovalce, veljal pogoj PCT (prebolevnik, cepljen, testiran), pri čemer dokazilo o negativnem rezultatu testa na novi koronavirus s PCR-testom ne bo smelo biti starejše od 72 ur od odvzema brisa, dokazilo s hitrim testom pa ne starejše od 48 ur od odvzema brisa.

Tak rok veljavnosti testov sicer že nekaj tednov velja za obiskovalce v gostinstvu in kulturnih prireditev, ki niso cepljeni proti covidu-19 oz. niso prebolevniki.

"Gre za povsem strokovno odločitev, saj je negativen izvid hitrega testa zanesljiv le 48 ur, PCR pa 72 ur, pozneje se zanesljivost zmanjša. Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR-testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT," je 22. julija pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar.

Od 23. avgusta pa tudi stroški hitrih presejalnih testov ne bodo več kriti iz državnega proračuna. Doslej naj bi iz državne malhe za ta namen šlo okoli 53 milijonov evrov.

Stroški testov v breme delodajalcev

Nekaj časa je sicer viselo v zraku vprašanje, kdo bo plačal stroške testov, ki bodo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja znašali 12 evrov. Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Stroški testov bodo tako na plečih delodajalca.

Testi bodo od 23. avgusta ostali brezplačni le za bolnike v bolnišnicah, tiste, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, prebivalce domov za starejše, kaznjence in prosilce za azil.

Vlada pa bo predvidoma še ta teden spremenila odlok, po katerem bi morali vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati pogoje PCT od 16. avgusta. Takrat se namreč začenjajo popravni izpiti na srednjih šolah.