V Rimu so potekali protesti gostincev, trgovcev in malih podjetnikov proti prepovedi obratovanja in drugim ukrepom za omejevanje novega koronavirusa.

"Zdravstvene razmere so resne, vendar je naš ekonomski in socialni položaj še resnejši. Tukaj je 10.000 ljudi, 10.000 družin, 10.000 žensk in otrok, ki so obupani," je za Reuters povedal lastnik restavracije Umberto Cariera iz mesta Pesaro. "Obup nas je pripeljal sem," je dodal.

Policija je protestnike z gumijevkami in ščiti skušala potisniti v eno izmed stranskih ulic, pri čemer so izbruhnili pretepi. Več protestnikov so aretirali, poškodovan je bil en policist, ki ga je zadel predmet iz množice.

Protesti so potekali tudi v drugih krajih po Italiji. V Milanu so zaustavili promet v bližini glavne železniške postaje. Več sto uličnih prodajalcev je medtem zaprlo del avtoceste med Rimom in Neapljem v mestu Caserta.

Italijo je lansko pomlad prizadel hud prvi val epidemije covida-19, med katerim je javnost večinoma podpirala stroge ukrepe. Ponovna uvedba ukrepov oktobra lani je naletela na odpor, vendar so protesti pojenjali s porastom okužb. Vlada je stroge ukrepe podaljšala v pomlad brez jasne opredelitve njihovega konca, kar je znova sprožilo nezadovoljstvo.

"Vzeli so nam pravico do dela"

Italijanska vlada je za velikonočne praznike celotno državo razglasila za rdeče območje. Danes so se nekateri ukrepi sprostili, številni pa ostajajo v veljavi do konca aprila. Restavracije lahko strežejo hrano samo na terasah, telovadnice ostajajo zaprte.

"Vzeli so nam pravico do dela. Vzeli so nam dostojanstvo. Nimamo niti denarja, da bi kupili kruh," je za Reuters povedala protestnica, lastnica restavracije po imenu Monica, ki ni želela razkriti priimka.

• Avstrijske pokrajine na vzhodu podaljšale ukrepe

Avstrijske zvezne dežele Spodnja Avstrija, Gradiščansko in Dunaj so se zavzele za podaljšanje strogih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa do 18. aprila. Podaljšanje zagovarjajo tudi strokovnjaki, saj da še ni videti trenda manjšanja števila okužb, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Dunajski župan Michael Ludwig je ocenil, da še ni čas za sprostitev ukrepov. Varovanje zdravja državljanov ima namreč prednost, je prepričan, zato je predlagal podaljšanje ukrepov. Podobno je predlagal za celoten bolj prizadet vzhoden del države. Predstavniki Spodnje Avstrije in Gradiščanskega so popoldne za agencijo APA izrazili solidarnost z Dunajem in sporočili, da tudi sami zagovarjajo podaljšanje ukrepov do 18. aprila.

Razmere na intenzivnih oddelkih bolnišnic na vzhodu Avstrije ostajajo napete, do danes pa niso zaznali opaznejšega trenda izboljšanja razmer. "Odgovornost za varovanje prebivalstva nosimo skupaj," je povedala glavarka Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner.

Enotno stališče vseh treh dežel bi lažje sprejeli tudi prebivalci, je prepričan gradiščanski glavar Hans Peter Doskozil. Dodal je, da morajo oblikovati jasna merila, kdaj bo mogoče sproščati ukrepe.

V omenjenih treh deželah bo tako še do 18. aprila veljalo strogo zaprtje, v okviru katerega je zaprta večina nenujnih trgovin in storitev, pouk pa poteka na daljavo.

Kurz podpira regionalno uvajanje ukrepov, večje odpiranje v maju

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je presodil, da je regionalni način uvajanja ukrepov zgodba o uspehu. Glede razmer na zahodu države je pojasnil, da tam še ni tako kritično in da bodo nadaljevali trenutne manj stroge ukrepe.

Glede odpiranja na področju kulture, športa, turizma in gastronomije je Kurz ocenil, da bo to mogoče predvidoma v maju. Da se bodo pripravili na to, pa nameravajo vzpostaviti posebno komisijo za odpiranje, v kateri bodo predstavniki različnih ravni oblasti, socialni partnerji in predstavniki panog.

• Madžarska na podlagi cepljenja rahlja ukrepe

Na Madžarskem so do današnjega dne proti covidu-19 cepili 2,5 milijona ljudi, zato je premier Viktor Orban napovedal sproščanje omejitvenih ukrepov od srede naprej. V državi tako znova odpirajo trgovine in med drugim krajšajo policijsko uro, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Od srede bo policijska ura namesto od 20. ure veljala od 22. do 5. ure. Pri odpiranju trgovin bo veljalo pravilo ena stranka na deset kvadratnih metrov, vrata trgovin pa bodo lahko odprta od 5. do 21. ure.

Poleg trgovin bodo na Madžarskem v sredo odprli tudi frizerske in kozmetične salone. Hoteli in gostinski lokali za zdaj še ostajajo zaprti, lahko pa še naprej ponujajo storitev za s seboj. Šole in vrtce naj bi predvidoma odprli 19. aprila, do takrat naj bi cepili vzgojitelje in učitelje.

Na Madžarskem so v zadnjem dnevu potrdili 170 smrti covidnih bolnikov, skupno do zdaj 22.098. Okužbo so potrdili pri 1890 ljudeh. V madžarskih bolnišnicah je trenutno 12.007 covidnih bolnikov, od tega jih 1440 potrebuje umetno predihavanje.

• V BiH-u protesti proti oblastem zaradi zdravstvenih razmer

V Bosni in Hercegovini je v zadnjem dnevu umrlo 99 bolnikov s covidom-19, kar je največ od izbruha epidemije v državi. 63 bolnikov je umrlo v Federaciji BiH-a. Potrdili so 1093 okužb z novim koronavirusom, potem ko so prejšnji teden potrjevali rekorde tudi z več kot 2000 okužbami v enem dnevu.

Okoli tisoč ljudi je medtem na protestu v Sarajevu zahtevalo odstop sveta ministrov BiH-a in vlade Federacije BiH-a zaradi slabega upravljanja epidemije.

Protest so organizirali na družbenih omrežjih. Aktivisti so poudarili, da je BiH najslabša država v regiji pri dobavi cepiv proti covidu-19 in da slabo organiziran zdravstveni sistem s težavo prenaša breme epidemije.

"Nimamo vlade, ampak osebe na plačilni listi," je pisalo na enem izmed transparentov. Protestniki odgovornost za krizo pripisujejo oblastem in zahtevajo odstope v 14 dneh, nujno nabavo cepiv in uvedbo obveznega PCR-testa za vstop v BiH.

Preiskava medicinskih ventilatorjev sumljive kakovosti

Tožilstvo sarajevskega kantona je medtem potrdilo, da nadaljuje preiskavo suma, da veliko covidnih bolnikov umira tudi zato, ker za najtežje bolnike uporabljajo medicinske ventilatorje sumljive kakovosti. Preiskavo so odprli v ponedeljek, ko so izvedli preiskavo v sarajevskem kliničnem centru (KCUS).

Odprli so jo po objavi pisma 17 anesteziologov iz te bolnišnice, ki so opozorili na dvomljivo kakovost lani na Kitajskem kupljenih medicinskih ventilatorjev. Direktorica KCUS-a Sebija Izetbegović je potrdila, da gre za "ne ravno vrhunske" ventilatorje, da pa jih potrebujejo zaradi velikega števila bolnikov.

Lani so kupili okoli sto spornih kitajskih medicinskih ventilatorjev z oznako ACM812A. Zaradi nakupa že sodijo predsedniku vlade Federacije BiH-a Fadilu Novaliću, finančni ministrici Jelki Miličević in lastniku podjetja Srebrena malina, ki je posredovalo pri prodaji. Ventilatorje naj bi kupili po znatno višji ceni od tržne, bili pa naj bi neuporabni za bolnike na intenzivnem zdravljenju, saj naj bi bili namenjeni za oskrbo bolnikov med prevozom, piše v obtožnici.

V BiH-u je od začetka epidemije umrlo 6978 ljudi s covidom-19. Po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa je BiH z 203 mrtvimi covidnimi bolniki na 100.000 prebivalcev peta država na svetu po številu smrtnih žrtev.

V Federaciji BiH-a sicer veljajo različni ukrepi za zajezitev širjenja okužb. V večjem delu so zaprti gostinski lokali, velja tudi nočna policijska ura. V Republiki Srbski policijske ure ni, odprte pa so terase lokalov in restavracij.

• Cepljenje Vučića v neposrednem prenosu iz Rudne glave

V Srbiji se epidemične razmere slabšajo. V zadnjem dnevu so potrdili 4398 okužb in 40 smrti bolnikov s covidom. V bolnišnicah se zdravi 7894 covidnih bolnikov, od katerih jih pomoč medicinskih ventilatorjev potrebuje 271.

Cepili so 2,6 milijona ljudi, z dvema odmerkoma pa 1,12 milijona. Srbija za cepljenje uporablja pet različnih cepiv proti covidu-19. Danes se je cepil tudi predsednik Aleksandar Vučić, in sicer s cepivom kitajskega podjetja Sinofarm, v neposrednem televizijskem prenosu iz vasi Rudna glava na vzhodu Srbije. S cepljenjem zunaj Beograda želijo k cepljenju spodbuditi tudi lokalne skupnosti, saj se je kampanja po prvotnem navdušenju upočasnila, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

• Posarje kot prva nemška zvezna dežela sprošča ukrepe

Posarje kot prva izmed 16 nemških zveznih dežel sprošča stroge ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Odpirajo terase gostinskih lokalov, kinematografe, gledališča in telovadnice, gostje bodo morali imeti negativni izvid hitrega testa.

Z današnjim dnem se v Posarju, ki meji na Francijo in Luksemburg, odpirajo terase gostinskih lokalov, kinematografi, gledališča, telovadnice in nekatera druga javna mesta. Na prostem se prav tako ob pogoju negativnega izvida testa lahko zbira do deset ljudi.

V primerjavi s preostalo državo je raven okužb v Posarju trenutno nizka. Sedemdnevna incidenca novih okužb na 100.000 prebivalcev ostaja pod 100, v nedeljo je denimo znašala nekaj več kot 88. Na ravni celotne države se ta številka giblje pri okrog 130. Za primerjavo, v Sloveniji je sedemdnevna incidenca potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev 314, navaja slovenska vlada.

Odpiranje dejavnosti sicer spremljajo tudi nekatera druga stroga pravila. Za mizo v kavarni ali restavraciji bo tako lahko ob predhodni rezervaciji sedelo največ pet ljudi iz dveh različnih gospodinjstev, ki bodo morali tudi pustiti svoje kontaktne podatke. Za večja omizja bo potreben negativni izvid testa. Ta bo nujen tudi pri kontaktnih športih, kot je nogomet, in v studiih za fitnes, kjer bo lahko prisoten en človek na 15 kvadratnih metrov.

Sproščanje ukrepov, kakršnega se je lotilo Posarje, sicer pri marsikom ni naletelo na odobravanje v obdobju, ko se država spopada s tretjim valom epidemije. Številni politiki za celotno Nemčijo zahtevajo strožje ukrepe, kakršne so denimo že uvedli v nekaterih deželah, kot so Berlin, Meklenburg-Pomorjansko in Hamburg.

• Češka 12. aprila ukinja policijsko uro, odprtje gostincev do konca aprila

Češka vlada namerava prve korake na poti do ponovnega odprtja javnega življenja na področju gostinstva in trgovin narediti do konca meseca. Če bo šlo vse v redu, bodo do takrat postopno odprli storitve, trgovine in terase gostinskih lokalov, je napovedal notranji minister Jan Hamaček.

Vlada po njegovih besedah ne namerava podaljševati na epidemijo vezanih izrednih razmer, ki se iztečejo 11. aprila. Že naslednji dan bodo tako odpravljeni nočna omejitev gibanja in prepoved potovanj med okrožji.

Preostale ukrepe naj bi sicer podaljšali z novim pandemskim zakonom s konca februarja. Večina trgovin je na Češkem zaradi epidemije covida-19 z izjemo krajšega obdobja pred božičem zaprta od oktobra. Izjema so le trgovine z nujnim blagom in lekarne.

Češka je bila v tretjem valu okužb hudo prizadeta, a se razmere izboljšujejo. Sedemdnevna incidenca novih okužb na 100.000 prebivalcev glede na zadnje podatke znaša približno 350. Od začetka epidemije so v državi potrdili več kot 1,5 milijona okužb z novim koronavirusom, umrlo je 27.169 covidnih bolnikov.

• Danska rahlja ukrepe

Na Danskem so medtem zrahljali nekatere ukrepe. Vrata so med drugim znova odprli frizerski, kozmetični in masažni saloni, svoje storitve lahko znova nudijo tudi šole vožnje. Stranke morajo za opravljanje storitev sicer imeti na svojem mobilnem telefonu potrdilo o največ 72 ur starem negativnem izvidu testa na novi koronavirus, cepljenju proti covidu-19 ali preboleli okužbi.

V šolske klopi je že v ponedeljek sedlo nekaj več učencev kot do zdaj. Po vrnitvi otrok do četrtega razreda so se zdaj delno – vsak drugi teden – k pouku v učilnicah vrnili tudi starejši šolarji.

Iz rahljanja ukrepov so izvzete nekatere občine, kjer je raven okužb trenutno previsoka, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Število okužb na Danskem je sicer stabilno in se uvršča med najnižje v Evropi.

Sprostitve so del dolgoročnega načrta, s katerim želi Danska odpraviti omejitve javnega življenja. Cilj je postopoma odpravljati ukrepe, dokler ne bi prvega odmerka cepiva proti covidu-19 prejele vse rizične skupine in vsi starejši od 50 let, ki bi to želeli.

Sorodna novica Izrael kot prvi na poti zmage nad covidom?

• Hrvaška: V bolnišnicah več mlajših bolnikov

V zadnjem dnevu so na Hrvaškem ob opravljenih 6333 testih potrdili 735 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 30 bolnikov s covidom-19. Hrvaški zdravniki opozarjajo, da se število covidnih bolnikov v bolnišnicah vse hitreje povečuje. Med njimi so v povprečju mlajši, kot so bili prejšnjo jesen, ko je bil velik pritisk na covidne oddelke v bolnišnicah, klinične slike obolelih pa so primerjalno hujše.

Danes objavljeno število okužb na Hrvaškem je sicer nekoliko nižje kot pretekla dva torka, kar je tudi posledica manjšega števila testiranj med velikonočnimi prazniki.

Do zdaj so na Hrvaškem porabili 524.724 odmerkov cepiva Pfizerja, Moderne in AstraZenece. Cepili so 426.310 ljudi, med njimi 98.414 z dvema odmerkoma.

V Zagrebu bodo v sredo začeli bolj množično cepiti starejše od 65 let in kronične bolnike. Načrtujejo, da bodo v prostorih zagrebškega velesejma v sredo cepili 1500 ljudi, potem pa bodo lahko zvišali število cepljenj na do 5000 ljudi dnevno, kar bo odvisno tudi od prispelih odmerkov cepiva. V hrvaški prestolnici so prav tako pripravljeni znova uporabiti največjo športno dvorano Arena Zagreb za namestitev covidnih bolnikov, če bo treba razbremeniti bolnišnice.

• Strožji ukrepi v Severni Makedoniji

V Severni Makedoniji od danes vejajo strožji ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Zaprli so gostinske lokale, policijska ura pa velja dve uri prej, od 20. do 5. ure. Ukrepi bodo veljali do 20. aprila.

Makedonski premier Zoran Zaev je po seji vlade pojasnil, da so nove omejitvene ukrepe sprejeli na predlog kriznega štaba, saj je opazno širjenje bolj nalezljive britanske različice novega koronavirusa. Narašča tudi število okužb in smrti zaradi covida-19. Ukrepe so sprejeli pred pričakovanim toplejšim vremenom in pravoslavnimi velikonočnimi prazniki, da bi jih prebivalci lahko preživeli s svojimi najbližjimi.

• Španija in Francije po obtičale turiste v Maroku

Španija in Francija sta s čarterskimi poleti in trajekti prepeljali domov več tisoč državljanov, ki so obtičali v Maroku. Maroške oblasti so prejšnji teden zaradi epidemije covida-19 prekinile vse letalske povezave s Španijo in Francijo.

Po navedbah diplomatskih virov je zaradi ukrepa v Maroku obtičalo okoli 3000 španskih in skoraj 4000 francoskih turistov. Odločitev vlade v Rabatu je povzročila gnečo na letališčih, saj so ljudje poskušali ujeti zadnje redne polete.

Španske oblasti so v nedeljo organizirale poseben polet v Madrid za okoli 350 potnikov. Že v soboto je iz Tangerja odplul trajekt z 800 potniki. Še dva trajekta sta predvidena v sredo in četrtek. Tudi francoske oblasti so organizirale več posebnih poletov, v soboto pa bo proti Marseillu odplul trajekt, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred pandemijo je bil Maroko ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Afriki. Leta 2019 ga je po podatkih Svetovne turistične organizacije obiskalo 13 milijonov turistov.