Po prvem večjem množičnem protestu letos so v okviru raziskave #Novanormalnost v družbi Valicon preverjali oceno seznanjenosti z zahtevami protestnikov, podporo protestom ter oceno primernosti tovrstne oblike izražanja mnenja.
Večina vprašanih je menila, da so dobro seznanjeni z vsebino protestov (z zahtevami oziroma proti čemu ali komu protestirajo).
Med tistimi, ki so vsaj delno seznanjeni z vsebino protestov (ne glede na to, ali se jim množični protesti na javnih mestih trenutno zdijo primerni ali ne), se z zahtevami protestnikov strinja skoraj 70 odstotkov vprašanih.
Ta odstotek pa je za osem odstotnih točk višji kot lani. Med preostalimi se jih dobra petina bolj (10 odstotkov) ali sploh ne strinja (11 odstotkov), medtem ko je 10 odstotkov neodločenih (vprašani so bili le tisti, ki so vsaj delno seznanjeni z vsebino protestov).
Mnenje o tveganosti množičnih shodov za širjenje okužb je dokaj razdvojeno, večji del populacije pa se z oceno tveganosti bolj ne strinja.
Z mnenjem, da tovrstni množični shodi pomenijo večje tveganje za širjenje okužb z novim koronavirusom, se strinjata dve petini vprašanih, medtem kot se slaba tretjina (31 odstotkov) s takšnim mnenjem "sploh ne strinja", še dobra petina vprašanih pa tudi "bolj ne" (22 odstotkov).
Mešani občutki ob odpiranju lokalov
V raziskavi so letos prvič preverjali, s kakšnimi občutji prebivalci sprejemajo odpiranje določenih lokalov in storitev. Relativna večina, dobra tretjina vprašanih (37 odstotkov), je odpiranje sprejela z veseljem (18 odstotkov) ali vsaj naklonjenostjo (19 odstotkov), slaba četrtina pa s previdnostjo (23 odstotkov). Do odpiranja je ravnodušnih 17 odstotkov vprašanih, medtem ko slaba četrtina (24 odstotkov) odpiranje sprejema z zadržanostjo, negotovostjo, le redki pa tudi s strahom.
Nezaupanje v delo vlade ostaja
Dojemanje trenutnih razmer je tokrat nekoliko manj negativno, optimizem pa nekoliko bolj izrazit. Po drugi strani je zaskrbljenost glede novega koronavirusa tokrat spet nekoliko višja. Z ukrepi so prebivalci trenutno manj nezadovoljni, a zaupanje v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa še vedno ostaja.
Razmere kot negativne opisuje 64 odstotkov vprašanih, pred dvema tednoma je bilo takih kar 71 odstotkov anketirancev. Dobra polovica vprašanih situacijo še vedno dojema kot "neprijetno, utrujajočo."
Da gre na bolje, tokrat odgovarjajo skoraj štiri petine vprašanih. Podoben delež anketirancev je tako nazadnje odgovoril konec februarja.
Po drugi strani je tokrat delež anketirancev, ki so zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, spet nekoliko višji in znaša 67 odstotkov, kar je podobno kot konec marca. Da so ukrepi prestrogi, tokrat odgovarja 57 odstotkov vprašanih. Manj je tudi takih, ki ocenjujejo, da so ukrepi premalo strogi (15 odstotkov).
Delež vprašanih, ki vladi (bolj) ne zaupajo pri delu na področju omejevanja širjenja virusa, kljub temu ostaja visok, in sicer 79 odstotkov anketirancev vladi ne zaupa pri delu na področju omejevanja širjenja virusa.
Višja namera za cepljenje
Da so se že ali se še nameravajo cepiti, je zadnji konec tedna spet odgovorilo več vprašanih (57 odstotkov). Da bi se zagotovo cepili ali so že cepljeni, je tokrat odgovorilo 41 odstotkov vprašanih, pri čemer se je najbolj opazno povečal delež že cepljenih (23 odstotkov). Nekoliko manj je tokrat takšnih, ki bi se verjetno cepili (16 odstotkov).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje