Ministrstvo je 2. decembra prek sistema e-javnega naročanja povabilo 27 potencialnih ponudnikov k oddaji ponudbe za dobavo hitrih testov po ceni največ pet evrov za kos. Vrednost naročila – gre pa za postopek s pogajanji brez predhodne objave – torej znaša do 2,5 milijona evrov. Dan pozneje "je bilo dodanih, glede na izkazan interes, še 12 ponudnikov, torej skupno 39 potencialnih ponudnikov", so navedli na ministrstvu.

Od njih je ponudbo oddalo 19 podjetij, ker pa postopek javnega naročanja še ni zaključen, vsebine ponudb ministrstvo še ne komentira.

Ponudnik naj bi sicer do petka moral dobaviti 150.000 testov, preostalih 350.000 pa naj bi tedensko dobavljali do konca decembra.

Plus je hitrost, minus (ne)zanesljivost

V nakup teh testov so šli, ker ministrstvo želi še pred koncem leta začeti množično testiranje prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom, je prejšnji teden pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar. Napovedal je tudi, da bo ministrstvo v nadaljevanju po rednem postopku kupilo še milijon hitrih testov.

Antigenski testi so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih parametrih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne. Pri teh testih prisotnosti virusa ne določajo tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, kot to počnejo pri molekularnem oz. testiranju PCR, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku.

Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.