Tako rekoč vse države na svetu so zaradi pandemije novega koronavirusa sprejele takšne ali drugačne ukrepe, s katerimi so svojim prebivalcem naročile ali vsaj svetovale, naj spremenijo nekatere svoje zakoreninjene navade. O razmerah v najhuje prizadetih evropskih državah, kot so Francija, Združeno kraljestvo, Italija in Španija, pogosto poročamo, prav tako o drugih žariščih, na primer ZDA in Rusiji, zato smo se odločili, da poiščemo Slovence v tistih državah, ki so nekoliko ali popolnoma ob robu dogajanja v povezavi s covidom-19. Tudi tokrat gre za tri sogovornike, ki smo jih pred leti že predstavili v rubriki Glej ga, Sloven'c.

"Kot bi se prijetno vreme norčevalo iz nas"

Jerner Zidar je znanstvenik z doktoratom iz biomedicine, ki v Singapurju živi že skoraj desetletje. V tej mestni državi, ki velja za eno najpomembnejših prometnih vozlišč na svetu, si je ustvaril tudi družino, zato je nanj in na njegove najbližje, razumljivo, najbolj vplivalo zaprtje vrtcev in omejitev gibanja. "Zaprtje vrtcev je problematično, ker morava zdaj z ženo pametno razporediti dan tako, da lahko oba nekaj narediva za svoji službi, obenem pa morava štiriletniku vedno znova dopovedovati, da zaradi virusa ne moremo ven na igrišče, ki je tako ali tako zaprto. K sreči so se petega maja ukrepi začeli postopoma sproščati, in upati je, da bodo igrišča in parki kmalu odprti za male razgrajače," je dejal v pogovoru za MMC.

Sorodna novica Slovenci iz Finske, Urugvaja in Tajske razlagajo: "Pri nas pa zdaj živimo tako ..."

Nadaljeval je: "Drugi ukrep je omejitev gibanja. Država vsem odsvetuje gibanje zunaj stanovanja, če to ni res nujno potrebno, recimo za nakup v trgovini z živili ali obisk zdravnika. Sam sem slednje izkoristil ravno prejšnji teden, ko sem moral zaradi bolečega zoba obiskati zobozdravnika. V Singapurju sem se navadil, da konce tedna z družino preživimo nekje zunaj, na prostem zraku. Tega zdaj ne smemo početi, in zdi se, da se celo vreme malenkost norčuje iz nas, saj zadnje tedne ni ne pretirano vroče ne soparno, kar je precej netipično za Singapur."

Brez taksija in avta enourno pešačenje do mesta

Na drugem koncu sveta, med Ugando, Ruando in tudi Demokratično republiko Kongo v Afriki, se s turizmom in regijskimi projekti že vrsto let ukvarja Miha Logar. Turizem je tudi tam popolnoma usahnil, a Logar do trenutnih razmer ni posebej črnogled. Sam karanteno preživlja v Ruandi, kjer tako kot v Singapurju na življenja ljudi najbolj vpliva omejitev gibanja, in sicer na domače okrožje. "Moram reči, da mi je ta ukrep prišel čisto prav. Prija mi, da se je vsakodnevni ritem umiril in da se lahko posvetim zadevam, ki so predolgo čakale name. Prvič v dvajsetih letih mi je bilo žal, da nimam lastnega avtomobila. Taksije je ruandska vlada prepovedala, tako da se je bilo treba do središča mesta Musanze podati peš, kar pomeni uro hoje v vsako smer. Ampak tudi to mi je po svoje prijalo in mi dalo dober razlog za to, da malo pretegnem noge enkrat na teden. No, od začetka tega tedna lahko spet pokličemo taksi!" je dejal podjetni Slovenec.

Trije šoloobvezni otroki zaposlujejo starše

Logar ima tri šoloobvezne otroke, ki vsi obiskujejo mednarodno šolo v Musanzeju. A tako kot mnoge družine v Sloveniji opaža, da šolanje na daljavo ni mačji kašelj. "15-letna Enya je že pred koronavirusom opravljala 90 odstotkov študija prek spleta, zato zanjo ni velike spremembe. 13-letni Maani hitro konča dnevne naloge, ki jih z avtomobilom ali po aplikaciji WhatsApp dostavi njegova šola. Devetletna Myla pa ima velike težave z dohajanjem tega, kar od nje želi ameriška učiteljica, tako da je moja partnerka precej obremenjena."

"Čar dela od doma se je razblinil že po nekaj dneh"

Pa znova zavrtimo globus in se ustavimo še v Kanadi. V Thunder Bayu v pokrajini Ontario – mesto ima skoraj 108.000 prebivalcev –, v podjetju z nepremičninami in logistiko dela Matej Rodela. Sam dela ni izgubil, se je pa spoprijel z novo realnostjo, ki jo prinaša delo od doma. "Kanada je tako kot večina držav konec marca čez noč ustavila javno življenje. Ukrepi so v osnovi zelo podobni tistim, ki so bili razglašeni v Sloveniji. Vrsta ukrepov in stopnje resnosti so bile prepuščene provincam. Ontario je tako objavil spisek osnovnih delovnih mest in podjetij (angleško: essential businesses) in samo ta so lahko nadaljevala poslovanje. Moje delo se šteje med ta osnovna, a ker lahko večino svojega dela opravljam na daljavo, sem svojo pisarno začasno preselil domov – za tri tedne. Čar dela od doma se je razblinil že po nekaj dneh, če sem iskren."

Dodal je, da je veliko ljudi, ki so se znašli brez prihodkov in so v hudi stiski. A na drugi strani je veliko ljudi, ki so ohranili službe in uspejo veliko privarčevati, ker so prisiljeni ostati doma – vsaj sodeč po poročilih v tamkajšnjih medijih. Kanada trenutno subvencionira 75 odstotkov plač podjetjem, ki se jim je posel ustavil zaradi virusa. Tisti, ki so službe zaradi razmer izgubili, pa dobivajo pomoč od 2000 do 2500 kanadskih dolarjev (od 1325 do 1656 evrov) na mesec.

"Politiki so nehali stati vsak na svojem bregu"

Vsi trije sogovorniki ugotavljajo, da je družba vladne ukrepe sprejela in ne dvomi o njih, tako da vlada družbeni konsenz, da so nujni in koristni. Rodela je dejal, da je v času širjenja covida-19 celo tradicionalno razklana politika pokazala enoten obraz. "V mojih krogih so se večinoma vsi držali priporočil in večina Kanadčanov je sprejela ukrepe skoraj kot dolžnost. Celo politiki so opustili stanje vsak na svojem bregu in so skupaj delali pri ukrepih in zakonodaji za izredno pomoč posameznikom in podjetjem."

Poudaril pa je še nekaj – veliko vlogo strokovnjakov in zdravstvenih delavcev pri razlagah o nujnih ukrepih. "Ker je Kanada pred desetimi leti imela izbruh sarsa, so bile zdravstvene službe in drugi sistemi tokrat dobro pripravljeni. Vsi ukrepi so bili podkrepljeni s strokovno razlago in na trenutke se je zdelo, da zdravstveni delavci vodijo državo. Ontario je bil tudi eden prvih, ki je javnosti predstavil vse matematične modele pandemije in tako so bili ukrepi nekako ovrednoteni s človeškimi življenji, zato so jim morda ljudje lažje sledili," je dejal.

"Pri spoštovanju ukrepov zelo pomaga odprtost vlade"

Vzporednice z izkušnjo države, ki se je pred leti že srečala s podobnim virusom SARS, kjer je pri okuženih prav tako kot SARS-CoV-2 povzročal težave z dihanjem, a je bila smrtnost pri njem mnogo višja, ni pa se tako razširil po svetu, je potegnil tudi Zidar. Tudi sam opaža, da so Singapurčani omejevalne ukrepe sprejeli kot nujno potrebne. "Po svojih najboljših močeh se trudimo in ukrepe upoštevamo. Pri tem zelo pomaga odprtost države oziroma vlade, ki nas redno obvešča o novih ukrepih, vzrokih zanje, o trajanju teh ukrepov in podobno. Menim, da tovrstna odprtost zelo pomaga."

V Ruandi so zato, da bi čim več ljudi in čim bolj obvestili o vseh ukrepih, na ceste poslali kar avtomobile z ozvočenjem, ki so dajali napotke še tistim, ki so jih morda preslišali po radiu in televiziji. "V državi je bolj ali manj vse pod nadzorom. Izobraževalna kampanja o potrebnih ukrepih je bila močna," je dejal Logar.

Ne v Singapurju in ne v Ruandi ljudje niso niti pomislili, da bi odšli na ulice in protestirali proti vladi in njenim potezam. Ali kot je slikovito opisal Logar: "Protestov tukaj ne bo pod nobenim pogojem, prej se bodo Ruandčani na Twitterju pritoževali nad tem, kako se ljudje ne držijo pravil karantene." O protestih ni ne duha ne sluha niti v Singapurju: "Ljudje zaupajo vladi in njenim ukrepom. Ne gre pozabiti, da je epidemija sarsa državo hudo prizadela, zato je Singapur covid-19 dočakal pripravljen s polnimi skladišči mask, ventilatorjev, hrane ..."

Severnoameričani postavljajo svobodo na najvišjo stopnico vrednot

V Kanadi pa se je nekaj protestov pojavilo, a ti niso bili številčni – večinoma so ljudje protestirali, ker jim je bila omejena njihova svoboda. Rodela ob tem razmišlja: "Kot Slovencu in Evropejcu mi je zanimivo videti, kako Severnoameričani postavljajo svobodo na najvišjo stopnico vrednot. Za ta ideal svobode so pripravljeni tvegati svoje življenje in življenje sonarodnjakov ter v gneči v času pandemije držati doma narejeni kartonast znak. Kar je ironično, saj je smrt ultimativna omejitev." Dodal pa je, da je ta pojav še veliko bolj izrazit v ZDA.

Več časa za družino

Pa so vsi trije kljub popolnoma spremenjenemu načinu življenja v trenutnih razmerah opazili tudi kakšno nepričakovano pozitivno stvar? "Da, kar nekaj. Lepo je biti doma kot družina, stran od dnevnega stresa zaradi vrtca, službe ... Po tej plati je res krasno, da se lahko vsak dan igramo z legokockami, vlaki, beremo knjige. Zaradi epidemije se tudi bolj kot sicer trudimo biti v stiku z bližnjimi na obeh straneh planeta," je strnil vtise Zidar.

Da se bo tega obdobja – če za trenutek pozabi izpad turističnih prihodkov – z veseljem spominjal, je iskreno dejal tudi Logar. Zakaj? Naštel je kar nekaj razlogov: obilo časa z družino, priložnost za ovrednotenje življenja in dela ter en kup pozitivnih sprememb, ki jih je vnesel v svoj vsakdan. "Da imamo ogromen vrt in živimo v prelepi pokrajini pod ognjeniki tudi vsekakor pomaga ...," je slikovito končal.

Rodelo pa preseneča, da čeprav bi se ljudje morali zadrževati doma, vidi veliko več tekačev in sprehajalcev kot po navadi.