Kanadčani so se za odpoved odločili takoj za tem, ko je japonski predsednik vlade Šinzo Abe prvič namignil, da bi bile lahko olimpijske igre preložene.

"Po posvetovanju s športniki, športnimi zvezami in kanadsko vlado smo sprejeli težko odločitev, da se umikamo z letošnjih olimpijskih iger. Zavedamo se kompleksnosti odpovedi iger, toda nič ni pomembnejšega od zdravja in varnosti naših športnikov. Mednarodni olimpijski komite, paraolimpijski komite in svetovno zdravstveno organizacijo pozivamo, da se igre prestavijo za eno leto," so zapisali Kanadčani.

Medtem so tudi Avstralci sporočili, da je jasno, da iger letos ne bo, in naj se začnejo pripravljati za olimpijske igre naslednje leto.

Usoda iger v Tokiu znana v enem mesecu
Mednarodni olimpijski komite je v nedeljo zvečer sporočil, da bo usoda olimpijskih iger v Tokiu znana v naslednjih štirih tednih. Prvič je o možnosti prestavitve javno spregovoril tudi japonski premier Abe, ki je pred tem trmasto zatrjeval, da bodo igre izvedene v prvotnem terminu.

Abe popušča pritiskom svetovne javnosti
"Če bo igre težko izvesti v popolnosti, je odločitev o preložitvi neizogibna, saj je varnost športnikov najpomembnejša," je v japonskem parlamentu dejal Abe.

Kakšen preobrat na Japonskem pomenijo besede Abeja, potrjuje tudi dejstvo, da so prireditelji še konec tedna vztrajali pri vseh načrtih v zvezi z igrami. Še v soboto je na železniški postaji v Sendaiju na severovzhodu države prihod olimpijskega ognja kljub odsvetovanju oblasti pričakalo več kot 50.000 ljudi.

Prve igre, ki ne bi bile preložene zaradi vojne
Olimpijske igre niso bile še nikoli preložene ali črtane v obdobju miru. Razlog za odpovedi iger sta bili doslej le obe svetovni vojni, ko so odpadle načrtovane poletne igre v Berlinu 1916, pa v Tokiu 1940 in Londonu 1944 ter zimske igre v Cortini d'Ampezzo 1940 in Sapporu 1944.